Brezobzirna baraba komunajzerska, kapitalistična svinja Jankovićeva!
Brezobzirna baraba komunajzerska, kapitalistična svinja Jankovićeva!
Za piko na i v današnji četrtkovi izjavi manjka samo še to, da bi lažnivi kljukec Matej Lahovnik ob obisku Madeleine Albright svojo laž o vplivu lobistov iz ZDA na Slovenijo podkrepil z: „Read my lips!”
Vprašanje za razmislek. Ali nam slovenski politiki že ves čas tako lažejo, ali pa se je z Zaresom – Novo politiko stopnja laganja drastično povečala?
France Bučar (top 3):
Borut Pahor (top 2):
Aleš Zalar (top 1):
Dušan Merc v Odmevih 9.11.2009:
Jaz bi najprej komentiral, da so ti resničnostni šovi pravzaprav bolj resnični od resničnosti. Da to, kar ta vidimo, je res ta naš poden.
…
Jaz moram reči, da tudi v drugih televizijskih oddajah vidim neskončno veliko umetnih, in zoprnih in estetsko neumnih zadev. Tako da ni ta resničnostni šov ni tako … Je sicer ekscentričen, ampak nagnusnosti, ki jih lahko proizvajajo vse televizije v nekih nedeljskih večerih, so ravno tako – v bistvu prizadanejo s svojo umetnostjo, in lažno moralo in vsem tem. Tako da, jaz bi poudaril, da je problem tudi v diskurzu, ki ga imajo ljudje v tem realnem šovu. Ker je diskurz skrajno malomaren, skrajno vulgaren, in v celoti ga je treba pač predelati in zavrniti. Je pa tudi res, da se v drugih medijih – tudi v tiskanih medijih in v knjigah samih – ta diskurz že kar časti. Tako da od te umetne lepote, ki jo vidimo zvečer ob nedeljah, do tega realnega šova ni toliko veliko razlike.
Slavoj Žižek sporoči: Sometimes Sunday is for shopping.
Ana Jud doda: & McDonald’s.
Tvita seveda nista vsebinsko povezana. Zgornje zaporedje je tvitersko naključje.
V resnici je Judin tvit (slovensko: čivk) nastal pred Žižkovim, sploh pa si oba tviteraša med seboj ne sledita … Zabavno je prebrati, kakšne ideje se jima porajajo na nedeljsko popoldne.
V današnji izdaji časopisa Delo je uvodničar Darijan Košir razkril, da se je uredništvo Dela mnenjsko opredelilo do arbitražnega sporazuma.
V naslednjih mesecih bodo torej Delovi novinarji bolj kot ne propagirali v prid arbitražnemu sporazumu. Pozorno branje Delovih uredniških odločitev in komentarjev na temo Hrvaške v zadnjih dneh in tednih je bralcem najbrž potrdilo, da [uredništvo Dela] podpira sklenitev, podpis, ratifikacijo in referendumsko odobritev arbitražnega sporazuma, kljub vsemu razumevanju in odprtosti do nasprotnih argumentov. S tem načeloma ni nič narobe. Prav je, da uredništvo privatnega medija javno obelodani, da glede določenega vprašanja ali politike ne bo uravnoteženo.
Na isti, tretji strani Dela so objavljeni že tudi rezultati prve resne ankete glede posvetovalnega referenduma o arbitražnem sporazumu.
Tole je daleč najbolj politično nespodobna izjava v tej rubriki doslej:
Potem ko je slovenski premier pripeljal državo v položaj, ko sta za Slovenijo tako referendumski DA kakor tudi referendumski NE slabi možnosti – ko bo torej že tudi obljubljeni referendum o arbitraži v vsakem primeru postal za Slovenijo zgodovinsko škodljiv in bo Slovenija ostala tako rekoč brez varovalk, se predsednik vlade Borut Pahor roga opoziciji, kot da je slovensko-hrvaško mejno vprašanje z arbitražnim (ne)sporazumom že rešeno.
Uradni govorec ministrstva za zunanje zadeve Milan Balažic takole v Odmevih 2.10.2009 predstavil varovalke Slovenije za zaščito svojih interesov proti izsiljevanju Hrvaške in institucij Evropske unije:
Ne vidimo nobene možnosti za kakšno posebno izsiljevanje, ker – kot sem rekel – ima Slovenija karte v rokah. To pa pomeni, da lahko, če Hrvaška ne gre po pravi poti, v določenem trenutku: ali ne zapre kakšnega poglavja, ali gre potem za vprašanje referenduma, ali končno tudi za sprejemanje pristopne pogodbe v slovenskem parlamentu. Tako da teh mehanizmov, ki varujejo slovenske nacionalne interese, je zelo veliko.
Borut Pahor in Milan Balažic sta poleg tega, krucefiks, glede tajnega sporazuma s Kosorjevo zavajala slovensko javnost, da bo do konca arbitražnega odločanja dovolj časa za sprožitev varovalk.
Slika je zavajajoča.
Arbitražni sporazum seveda ne vsebuje zemljevida. ![]()
(Vir datoteke: Hrvaški parlament)
ARBITRATION AGREEMENT
between the Government of the Republic of Croatia
and the Government of the Republic of Slovenia
Na sliki: Radar (rumena škatla) na Dunajski cesti v LJ nasproti AMZS
Zakon o varnosti cestnega prometa pestijo iste težave kot nasploh slovenske zakone: nedorečenost in šibke formulacije.
Na to je v Svetu 30.10.2009 opozoril oče ene izmed žrtev prometne nesreče. Predlagal je, da bi iz zakonov črtali besedo LAHKO. Ministrica Katarina Kresal se je najprej strinjala, nato pa s svojim zgledom pokazala, da je to zelo trd oreh:
Alojz Kračun: „Če bi iz zakonodaje črtali – iz vse ali pa vsaj večine zakonodaje – besedice lahko, sem prepričan, da bi v devetdeset procentov bili isti zakoni bolj uspešni. To jaz mislim iz prakse. Pač, na svetu sem že kar dolgo, in vidim, kje so luknje in na kakšen način se ljudje izmuznejo.”
Katarina Kresal: „Ravno zaradi tega ne bo besede lahko. V primeru take hude vinjenosti bo odvzem vozniškega dovoljenja avtomatičen ukrep.”
…
Katarina Kresal: „Namreč, če ga bodo še enkrat ujeli pijanega za volanom, bo to postalo kaznivo dejanje, in lahko bo šel tudi v pripor.”