Mićo Mrkaić, kot ga poznamo: zajedljiv, žaljiv, nadut, neposreden, “vseveden”. A priznajmo mu tudi pozitivne kvalitete: premore izjemno dober spomin in analitičen um, deluje iskreno, vztraja pri matematično natančni logiki. Žal za šibkosti, ki jih je očital drugim, sam ni bil 100 % imun. Njegove kolumne v Financah sem po kakem letu prenehal redno prebirati. Postajale so čedalje bolj radikalne, izzivale so preveč negativnih reakcij, razmerje cost-benefit je postajalo čedalje manj ugodno. Knjigo sem bral s precejšnjo mero skepse ali, recimo temu “z negativnim halo-efektom“. Gre za ponatis kolumn v Financah, ki jih avtor obda s spremljajočim besedilom, v katerem razkriva vsakokratno ozadje. Ob tem obžaluje, da v kolumnah ni bil še ostrejši. Kljub okornemu stilu predstavlja 440 strani debelo delo dragoceno pričevanje o peripetijah na političnem in gospodarskem področju v času, ko se je družbeno nevarna vladna stranka LDS drobila v skupinice intelektualno ubogih prenapetežev. Mrkaić si lasti visok delež zaslug za njeno sesutje. Prava vrednost knjige je v razgaljanju nestrokovnosti nekaterih nedotakljivih avtoritet, ki še vedno vedrijo na visokih položajih in ki imajo viden vpliv na odločanje na državnem nivoju.
Knjiga je izšla marca 2007 v zbirki Ventilator pri založbi Pasadena. Priporočam! 
