Logika skrajnih “levičarjev”
3.9.2007 — ervinator
Najprej pa pojasnilo, zakaj pišem o levičarjih pod narekovaji. Namreč, med skrajnimi levičarji (na primer leninisti) in skrajnimi desničarji (na primer SNS) ni velike razlike - slednjim se prida le atribut nacionalizma. Oboji pa se imajo za levičarje.
Logika omenjenih skrajnežev je dokaj zanimiv pojav. V tem zapisu nas brezobzirni Jelinčič (nekateri ta pridevnik zamenjujejo za inteligentni) ne zanima. Na kratko se bomo sprehodili od francoske povojne “avantgarde” intelektualcev do dnevniških nepomembnežev.
P.s.: Oznako nepomembnež prevzemam od nepomembneža Mića Mrkaića.
Prevladujoča filozofska smer francoskih skrajnih levičarjev se imenuje post-strukturalizem oziroma post-modernizem. Najvidnejši predstavniki so Derrida, Foucault in Lacan. Med ortodoksne lakanovce se prišteva tudi pogosto citirani doktor filozofije iz Slovenije, Slavoj Žižek. Ena od značilnosti post-modernizma je klovnovsko prevzemanje/apliciranje znanstvenih teorij iz naravoslovnih ved: izberejo si na primer neko abstraktno matematično teorijo, predpostavke katere v realnem svetu sploh nikoli niso izpolnjene (banalni primer: teorija velja samo v pogojih obstoja neskončnosti), a jo kljub temu vpnejo v psiho-analitične razlage družbenih fenomenov; tovrstno početje je burleskno še zaradi množice spremljajočih neumnosti, ne samo zaradi neizpolnjenih osnovnih predpostavk … Z nekaterimi podrobnostmi tega početja se je pozabaval fizik Alan Sokal. V branje priporočam tole knjigo. 
Drug zanimiv primerek je profesor logike na mariborski univerzi, filozof Boris Vezjak. Njegovo priljubljeno početje v časopisnih člankih, sedaj pa v spletnem dnevniku, je zavijanje svojih političnih stališč v logične teoreme, pospremljene z latinskimi imeni retoričnih napak analiziranih izjav. Pustimo ob strani dejstvo, da so nekatere napake odvisne tudi od subjektivne presoje in jih je mogoče očitati vsakomur, ki bogato uporablja retorične figure. Vezjak poleg tega počne nekaj zares nezaslišanega: njegove teze so polne predpostavk o tem, kaj je kdo mislil ali čutil, ko je nekaj izjavil. Iz napačne predpostavke, vemo, sledi karkoli. Včasih lahko celo kaj zadeneš, a v večini primerov za takšnim početjem ostanejo le neumnosti.
Sklenimo ta potep s tipičnim levičarskim nepomembnežem, tipičnim v smislu šibke argumentativnosti pisanja. Izbral sem ga zaradi aktualnosti in ker zapis izmenjave mnenj v njegovem dnevniku ni avtentičen. Navajam izbrana citata iz debate pod tem zapisom:
E: A če si se že potrudil, da si navedek postavil pod narekovaje, bi bil lahko še toliko korekten, da navedeš povezavo na članek ali pa vsaj naslov članka in datum.
A: Prav, pa naj bo tako videti, da si zmišljujem, ko trdim, da je pravim liberalcem socialna pomoč “popolnoma nepotrebna postavka v proračunu”. Kaj ko bi ti meni dokazal nasprotno?
Ateistek svoje trditve v nadaljevanju utemeljuje na temle izseku iz političnega programa slovenskih liberalcev:
“Tistim, ki zaradi napačnih življenjskih odločitev niso sposobni poskrbeti zase, pa zagotavlja začasne socialne ugodnosti - če zanje obstaja soglasje, ki vključuje tudi tiste, katerih svoboščine so zaradi tega omejene.”
Je treba še kaj dodati? Žalostno je, da tolikim ne uspe preživeti drugače kot le v svojem do skrajnosti popreproščenem svetu. 
4.9.2007 at 0.46
In zakaj mislis, da tvoje mnenje velja vec kot mnenje drugih? To mi ze malo smrdi po užaljenosti…
4.9.2007 at 7.45
Krtek, ne gre za to, čigavo mnenje več velja (oznaka nepomembnež je zgolj provokacija), ampak za potek argumentacije. Če je nekdo skregan z logiko, se z njim ni vredno truditi na drugačen način, kakor sem pokazal zgoraj. Če ne razumeš, pa tudi nič hudega.
7.9.2007 at 14.58
“Prevladujoča filozofska smer francoskih skrajnih levičarjev se imenuje post-strukturalizem oziroma post-modernizem,” zapiše glavca ervinator. Škoda le, da se ne Derrida, ne Lacan, ne Foucault s takšnim predalčkanjem in reduciranjem njihove misli niso strinjali. Ampak kako bi to lahko bilo znano nekomu, ki je svoje mnenje o zgoraj navedenih mislecih pobral iz Sokala, svojo “kritiko” pa utemeljuje na podtikanjih metodoloških imperialistov tipa Mrkaić?
7.9.2007 at 20.56
Prav nobene škode ni v tem, ali so se našteti skrajneži strinjali. Sploh se mi ne zdi pomembno, ali so se kdaj strinjali. Dokazano so traparili strahotne neumnosti, in francoski filozofiji naredili ogromno škodo. Sokal jih je za piko na i v nulo osmešil, tako da sploh niso dojeli.
8.9.2007 at 15.37
Eden od znanih levičarjev je tudi Noam Chomsky, čigar generativna gramatika je zasnovana na velikem deležu logike in ekzaktnega razmišljanja, ki pa za razliko od preskriptivnih gramatik ne določa, kako naj bi slovnico uporabljali, temveč, kaj slovnica je oz. obsega (deskriptivna gramatika). Podobno se na naravoslovne vede, predvsem na matematiko (recimo veda o množicah) naslanja tudi veja semantike, katere glavni predstavnik je Richard Montague, matematik in filozof obenem (njegova politična nagnjenja niso pomembna).
Velik del teh naravoslovna navdahnjenih jezikoslovnih področij ne samo, da je veljaven še dandanes, temveč je tudi prispeval k razvoju modernega jezikoslovja na neizbrisljiv način.
Kar se tiče Sokala: sama bi se kritiziranja kvazi znanstvenih pristopov lotila samo, če bi bila strokovnjak za zadevna naravoslovna področja in bi točno vedela, o čem govorim (namigujem na kritiko Sokala, opisano v Wikipedii).
Druga stvar, ki je ne kaže zanemarjati: tudi v preteklosti sta se obe veji dopolnjevali: ni ga bilo slavnega naravoslovnega znanstvenika, ki iz svojega dela ne bi potegnil tudi filozofskih ali podobnih spoznanj, znani avtorji (kot na primer Goethe) so bili sposobni odkriti čisto nove stvari (Goethe: eno od kosti, ki sestavljajo uho) in samo dejstvo, da naša doba univerzalnih genijev ne pozna več, še ne pomeni, da se obe preveč strogo ločeni področji družboslovje - naravoslovje) ne smeta medsebojno oplajati, pa četudi drugapri drugi kradeta ideje za raziskovanje in izražanje pojavov.
10.9.2007 at 11.58
Alcessa, s trditvami v tvojem komentarju se popolnoma strinjam. Imam sicer občutek, da nečemu nasprotuješ, ampak ne vem zakaj … Dostavljam, da je vodilni levičarski intelektualec Noam Chomsky oster kritik leninistične in sploh vsake totalitarne ideologije, lakanovcev ne ceni in se je odločno zoperstavil tudi Žižkovim oslarijam glede 9-11.
10.9.2007 at 13.56
Hm, nisem ravno protestirala, konkretni filozofi me ne zanimajo preveč (Bolj me zanimajo ideje in ne, od koga so. Herezija, na nek način). Predvsem me zanima in se mi zdi neskončno vznemirljiv princip uporabljanja naravoslovnih principov pri filozofskem, jezikoslovnem in kakršnem koli drugem družboslovnem ustvarjanju teorij in raziskovanju, zato je zame smrtna obsodba, da nekdo (torej Sokal) pravi, da drugi šarlatanijo z ekzaktnimi vedami in sam (sledeč po zapisu v Wiki) ni nič boljši: to me moti. Ne bi me motilo, če bi prišel kak dober matematik in rekel: dečki, to ni to, glejte, tukaj je dokaz.
Po moji percepciji je Chomsky kar precej na levi (nisem vedela za njegovo dojemanje Lacana idr.) in zdelo se mi je, da je treba dodati, da so tudi levičarji lahko dobri in vplivni znanstveniki
10.9.2007 at 14.55
Alcessa, zadnji odgovor pa ni na tvojem nivoju. Sokal je absurdnost početja postmodernistov pokazal najprej s parodijo, potem pa še dokumentarno v knjigi. Prav to knjigo sem zgoraj priporočil v branje. Na podlagi česa sploh sklepaš, da je tudi Sokal sam zagrešil grehe, ki jih očita skrajnim levičarjem? Njegov postmodernistični članek so filozofi pred objavo skrbno pregledali (peer-review), in s tem sami potrdili, da filozofijo dovolj obvlada.
10.9.2007 at 16.52
Hm, tokrat bo res trajalo, da se razumeva
Zapičila sem se v kritiko Sokala in Bricmonta, ki je v Wikipedii pod tvojim linkom do knjige navedena pod naslovom Lack of comprehension of postmodernism, bolj natančno kritiko gospoda Arkadyja Plotnitskega, ki pravi, da jima manjka določenih ključnih znanj (zgodovine vključenih znan. ved, filozofije, in kar je še najbolj pomembno, matematike!) za takšno knjigo in da v tej knjigi sama počneta to, kar v njej očitata.
Z drugimi besedami, Sokalove knjige ne poznam in če bi jo brala, seveda ne bi znala razsoditi, a je njuna kritika uporabe naravoslovnih ved primerna (sem jezikoslovka). Vendar: očitka, da dela iste napake kot kritizirani osebki v njegovi knjigi, si po mojem ne bi smel privoščiti noben avtor, razumeš? Kdor piše o Fashionable Nonsense, naj obvlada Real Sense…
Naj dodam še, da mi je tema (naravoslovje in družboslovje) tako pri srcu, da sem enkrat nase opozorila vse prisotne na večjem švedskem jezeru, ker sva se z možem v čolnu med veslanjem glasno prepirala o tem, ali je matematika družboslovna veda (zvoki se po gladini jezera širijo veliko bolj)
Zmagal seveda ni nobeden, se ve.
10.9.2007 at 17.14
Kot rečeno, Sokalov članek je šel skozi peer-review. Jasno, da so mu, ko je potegavščino razkril, poskusili očitati vse mogoče. Še enkrat, v branje priporočam zgornjo knjigo (za polni užitek je seveda potrebno tudi znanje fizike).
10.9.2007 at 18.15
Tja. Znanje fizike praviš.
10.9.2007 at 21.54
Heh, takole pa se začne zapletati, ko se o matematiki začnejo pričkati nematematiki
11.9.2007 at 14.03
Αναμαρια, po mojem mnenju ni problem v tem. Banalni primer, ki sem ga navedel v zapisu, je resničen. Pa ni problem v tem, da sem in tja narediš kako matematično ali filozofsko/logično napako, kot je na primer Plotnitsky očital Sokalu. Ampak francoski postmodernisti so se na skrajno bedast način poigravali tudi s fizikalnimi (in še katerimi) teorijami. Šli so v take skrajnosti, da je Noam Chomsky v njihovem početju zaznal lastnosti kulta, Lacana pa opisal kot “an amusing and perfectly self-conscious charlatan“.
11.9.2007 at 16.12
Se strinjam. Je pa najbolj zanimivo, ko absolutni družboslovci (tukaj ne mislim tebe ali Alcesse) v svoja opletanja z jezikom začnejo vpletati naravoslovne znanosti, v katerih so popolni analfabeti. V spominu imam primer članka B. Ježa v Sobotni prilogi jeseni 2004, ko je nakladal o Janši, Ropu in zaradi boljšega vtisa zraven namešal pametovanja o entropiji
Seveda so bila totalen fizikalen meglobrc.
11.9.2007 at 16.48
Da so Lacan, Derrida in Foucault traparili strahotne neumnosti ni nikjer dokazano. Če je Sokal napisal pavlihovski članek in je bil ta objavljen v neki postmod reviji, to še ne pomeni, da so takšne neumnosti pisali tudi zgoraj omenjeni filozofi (pa četudi so bili objavljani v isti reviji - to samo kaže, kako beden peer-review board ima dotična revija). Seveda se lahko človek ne strinja z izpeljavami Foucaulta glede družbenega mehanizma kaznovanja in se mu zdi Derridajeva tehnika dekonstrukcije zahodne metafizike smešna. Veliko filozofov je v dialog z idejami omenjane trojice stopilo konstruktivno in - kar je najbolj važno - s poznavanjem socioloških in filozofskih aspektov problematike. To za Sokala ne velja, za tebe pa še manj. Že dejstvo, da na široko operiraš z nekakšnim francoskim postmodernizmom in tlačiš vanj vse, kar ti ne diši (tudi levičarje), pove veliko. Namreč to, da te ta filozofija kot taka sploh ne zanima, ampak jo uporabljaš zgolj kot dobrodošlo sredstvo za diskreditacijo političnih nasprotnikov.
11.9.2007 at 17.09
Postmodernistična filozofija je naravnost idealna za (samo)diskreditacijo skrajnih levičarjev.
11.9.2007 at 17.58
Skrajneži se diskreditirajo sami, z ali brez kakršnekoli filozofije. Vzemi samo kakšnega von Misesa ali von Hayeka, da ne govorim o neoliberalnih zmazkih njihovih epigonov.
11.9.2007 at 18.11
Ravno berem Friedmanov Sploščeni svet. Dokaj zanimivo branje. Ob priložnosti kaj več napišem.
11.9.2007 at 18.16
Meni gre na jetra, ker tako naivno in navijaško orgazmira ob outsourcingu in na internet onanira vse do 200 strani, kjer je moje letalo končno pristalo. Prav mi je, kaj pa berem vpoglede vojnega hujskača in judofila v gladko delovanje svetovnega gospodarstva.
13.9.2007 at 9.03
Ni samo outsourcing, je tudi insourcing.
Rdeča nit je hiter in učinkovit pretok informacij, za kar pač potrebuješ internet oziroma intranet. Da se v knjigi vse okoli tega vrti, je logično, če pa je “sploščeni svet” svet ploskih ekranov.
13.9.2007 at 13.34
Ja, je logično, ampak predvsem duhamorno in redukcionistično.
19.9.2007 at 20.05
“Ena od značilnosti post-modernizma je klovnovsko prevzemanje/apliciranje znanstvenih teorij iz naravoslovnih ved…predpostavke katere v realnem svetu sploh nikoli niso izpolnjene…” Imam občutek, da o epistemologiji strukturalistov in post-strukturalistov ne veš čisto nič. Namesto kvazi-znanstvene kritike del, ki jih avtorji povrh vsega niso nikoli prebrali, bi bilo boljše v roke vzeti kakšen Lacanov seminar. Ali kot je odgovor Chomskemu ponudil nek psihoanalitik: Če Lacana ne razumeš, še ne pomeni, da je šarlatan.
19.9.2007 at 20.11
Joj, ne uporabljaj tako visoko zvenečega pojma, kot je epistemologija v zvezi z Lacanom.
Kdor Lacana razume, mu je jasno, da je njegova metoda na nivoju cenene poezije, njegova dela nimajo nobene realne spoznavne vrednosti.
19.9.2007 at 21.06
V kolikor je Lacanova metoda na nivoju cenene poezije, ne more biti spoznana in posledično razumljena ali kakor Freudovi in njegovi psihoanalizi očitajo znanstveniki, ki resnično “klovnovsko aplicirajo znanstvene teorije iz naravoslovnih ved” je njuna psihoanaliza metafizika, “lov na divje goske, ki zapušča zanesljive temelje”, kar je glavni argument zagovornikov kartezijanske epistemologije, ki postmodernim filozofom, ki živijo v popreproščenem svetu ne želijo povedati nič drugega kot “…dva in dva je štiri čisto preprosto zato, ker bog tako hoče” - Lacan.
16.1.2008 at 12.18
[...] komentar odgovorili, bi morali ob brisanju neprijetnega komentarja odstraniti še svojega. „Levičarska” ignoranca ni znak tolerance, ampak simptom in predhodnica [...]
17.2.2008 at 16.07
[...] predstavitev pojava je očitno tipa “levo”, zatorej je vsakršen strah odveč. Sploh pa sem mnenja, da nekaterih reči pač ni mogoče doumeti [...]