Domača naloga za obiskovalce mojega dnevnika, ki berejo tudi kolumne Janija Severja na Vesti ali pa so občudovalci Dušana Kumra.
Vprašanje: Ali se naslednje izjave pomensko razlikujejo? Odgovor utemelji!
Izjava A: Odločno tudi zanikam, da bi se jaz kadarkoli, ko smo bili v opoziciji, pogovarjal s predsednikom hrvaške demokratične skupnosti oziroma hrvaške vlade o incidentih v Piranskem zalivu in da bi se o incidentih dogovarjala.
Izjava B: Odločno tudi zanikam, da bi se jaz kadarkoli, ko smo bili v opoziciji, pogovarjal s predsednikom hrvaške demokratične skupnosti oziroma hrvaške vlade o incidentih v Piranskem zalivu ali da bi se o incidentih dogovarjala.
Izjava C: Odločno tudi zanikam, da bi se jaz kadarkoli, ko smo bili v opoziciji, pogovarjal s predsednikom hrvaške demokratične skupnosti oziroma hrvaške vlade o incidentih v Piranskem zalivu oziroma da bi se o incidentih dogovarjala.
Opozorilo za skrajne levičarje: utemeljitev zahteva smiselno uporabo osnovne logike!
P.s.: Dovoljeni so pripomočki kot Slovar slovenskega knjižnega jezika (glej povezave v Slovenščini na desni)! Kvizkov ni.
P.p.s.: Zaradi prioritetnih aktualnosti niz zapisov o Španiji prestavljam za dva tedna.
10.9.2007 at 23.36
Če prevedem v Boolovo algebro z malce prirejenimi simboli (p – piranski zaliv pogovarjanje, i – incidenti dogovarjanje):
A: p AND i
B: p OR i
“Oziroma” zahteva več truda. Iz SSKJ 2. pomena “za popravek ali dopolnitev prej povedanega” bi blo (NOT p AND i) OR (p AND i), iz 3. pomena “ali 1 a, b: spomenik naj bi postavili na trgu oziroma v parku / naročite se lahko na celo zbirko oziroma na posamezne knjige” (p XOR i), 1. pomen pa tukaj ne more nastopit. Iz tega sledi spodaj navedena izjava C, saj ne moremo vedeti, kateri pomen je bil uporabljen, prav tako bi bilo težko dokazati izključno rabo enega določenega:
C: [(NOT p AND i) OR (p AND i)] OR (p XOR i)
Pa se lotimo preurejanja tega zakompliciranega C-ja. Da se ne bi preveč lovili z analitičnim pristopom, uporabimo kar tabelo vseh možnih vrednosti, kjer je NOT p AND i = a, p AND i = b, p XOR i = c, a OR b = d, d OR c = C, na koncu pa dodajmo še vrednosti izjav A in B (Np in Ni sta negaciji):
p iNpNi a b c d C A B
0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0
0 1 1 0 1 0 1 1 1 0 1
1 0 0 1 0 0 1 0 1 0 1
1 1 0 0 0 1 0 1 1 1 1
Vidimo, da sta izjavi B in C ekvivalentni ob predpostavki, da ni mogoče dokazati, kakšen pomen “oziroma” je bil uporabljen, medtem ko je izjava A v tej trojici črna ovca.
Če poskusimo prevesti v naš primer: če Janša ni nikoli lagal, potem se gotovo sploh ni pogovarjal in ne dogovarjal. Če se je zlagal le enkrat (prvič), potem se je pogovarjal in ne dogovarjal (ni se mogel dogovarjati brez da bi se pogovarjal). Dvakrat se Janša ni mogel zlagati, lahko pa se je zlagal v vseh treh primerih, iz česar sledi, da se je med pogovarjanjem dogovarjal. Torej, če vseskozi verjamemo Janši, potem moramo verjeti, da se ni ne pogovarjal in ne dogovarjal ter če verjamemo Ropovim izjavam, potem se je Janša moral zlagati v vseh treh primerih.
10.9.2007 at 23.47
Oh, šele sedaj sem pogledal vsebino povezave pod Dušanom Kumrom. Če je izjava “Takole pa je videti sporočilo iz kabineta predsednika vlade v celoti: ‘Premier Janez Janša ni spreminjal svojih izjav’.” pravilna, lahko takoj sklepamo na to, da je izjava kabineta predsednika vlade napačna oz. lažna. Za izjavi A in B se že iz aviona vidi, da sta neekvivalentni, torej se pomensko razlikujeta. To seveda ne pomeni, da ne moreta biti obe resnični!
11.9.2007 at 1.30
http://www.arcadia.si/knjiga/foto/1158.pdf
11.9.2007 at 14.32
Citiram: “Vidimo, da sta izjavi B in C ekvivalentni ob predpostavki, da ni mogoče dokazati, kakšen pomen “oziroma” je bil uporabljen, medtem ko je izjava A v tej trojici črna ovca.”
Iz predpostavke, da ne moreš zanesljivo ugotoviti, ali je bila Janševa izjava a (NOT p AND i), b (p AND i) ali c (p XOR i), si nadaljeval z obravnavo, da je katerakoli od teh treh – in prišel do ekvivalence z B. Pravilno bi bilo obravnavati vsako od treh možnosti (a, b, c) posebej. Torej, Janša je kasneje izrecno priznal i, zanikal pa p. V primeru b in c je torej lagal, v primeru a pa ni lagal. Ugotoviti je treba le še, ali je bila izjava C v resnici a, b ali c. Dokler tega ne vemo, ne more nihče logično izjavljati, da je lagal.