Kroglica in tri škatlice (one, two, three)

Tole igro je videl že skoraj vsak, če ne v živo, pa iz katerega jugoslovanskega filma. Sam sem jo socialno psihološko nekoč že preučeval med ogledom formule 1 na Madžarskem. Igra je seveda huda prevara in vsebuje veliko gledaliških elementov. Nanjo posebej opozarja vodič Lonely planet za Barcelono. Kroglica in tri škatlice, po špansko trile, namreč stalno domuje na barcelonski Rambli. To je ena od stvari, ki po mojem mnenju kvarijo turistično sliko Barcelone, čeprav jo imajo nekateri za privlačno popestritev. Ne razumem, zakaj policija teh ciganov ne pozapre ali pa vsaj razžene. Po mojem mnenju so velemesta nasplošno preveč popustljiva do kriminala, še posebej do narkomanskega. 

Medtem ko sem dogajanje opazoval, in ga le nekaj sekund posnel, je denar priigralo in izgubilo nekaj članov “gledališke skupine”, zares izgubila denar pa sta dva turista. Domnevam.

Moj nasvet: ne se prijemati za denarnico in niti za trenutek resno ne pomislite, da bi sodelovali!

Dogajanje sem nekaj časa opazoval brez fotoaparata. Ogledal sem si osebke, ki so v krogu zijali ali pa neodločno postavali. Ugibal sem, kdo je član skupine, kdo pa naivni turist; skoraj vsi domnevni turisti so se izkazali za člane te kriminalne združbe. To sem ugotovil, ko sem pričel snemati filmček. Takoj so me trije obstopili in me po srbo-hrvaško in angleško grozeče prosili, da to ni v redu in da naj ne snemam. Po tem sem do večera zares skrbno pazil, da mi fotoaparata in spominske kartice ne bi kdo ukradel.

Sedaj pa ugotovitve. Kockar je v središču dogajanja, njegova naloga je predvsem odvračanje pozornosti. Drugi gledališčniki v tej igri igrajo različne vloge: nekateri so izgubarji, nekateri dobitniki, nekaj jih skrbi za spodbujanje gledalcev; po zunanjem robu kroga se drenjajo žeparji, korak ali dva stran so čuvaji. Cilj aktivno sodelujočih v igri je delati vtis: 1. da so nekateri iz občinstva še bolj čoravi od tebe, torej da imaš realno možnost kaj zaslužiti; 2. da je igra poštena, torej da delilec kdaj tudi izgubi; pomembna vloga dobičkarjev je, da priigran zaslužek sproti spravljajo na varno; 3. da nisi edini, ki verjame v možnost dobitka. Žeparji izkoriščajo zmanjšano pozornost občinstva, zato da jim kaj sunejo, sploh ker turisti ob opazovanju ali celo igranju roke tlačijo v tisti žep, kjer imajo spravljen denar. Čuvaji oprezajo za policisti - in tistimi, ki bi si drznili fotografirati ali snemati.

Prava žrtev, torej naivni turist se po obnašanju razlikuje od članov orkestra. Preden stavi, večkrat potiho sodeluje; pokaže, kje je žogica, denarja pa noče dati. Turist je zagotovo vsak, ki želi narediti fotografijo - s tem daje slab zgled drugim, poleg tega pa moti igro. Ko prava žrtev izgubi in želi oditi, ga rokohitri delilec na vso moč vabi nazaj. Člani orkestra ne odidejo stran, tudi če večkrat izgubijo.

Gledališče ne prenese, da bi v igri kaj izgubilo. Kot prvo je treba vedeti, da če kdo kdaj ugane, ga je delilec namenoma pustil: takoj zatem bo stavo povišal. Ko je stava dovolj visoka, naivnežu ne pomaga niti ostro sokolje oko, kajti ne gre več za ugibanje - tudi če 100 % uganeš škatlico, bo rokohitri delilec kroglico pred odkritjem izmaknil. Bog ne daj, da bi turist poskusil oditi z dobičkom - tega zares ne priporočam. To so kriminalci …

P.s.: Žeparji so v Barceloni povsod, kjer so turisti. Če v Španiji posumite, da vas je kdo poskusil okrasti, se zdi najboljša stvar naglas kričati: “Stop, problem, polisija!” Če se to zgodi v metroju, vas bo resda obstopila skupina žeparjevih sopajdašev, a že na naslednji postaji metroja bodo vsi skupaj urno ucvrli ven. Pomembno se je zavedati, da tatiči delujejo v skupinah, drugače pa sploh niso pogumni - ok, razen narkomanov, ki so v trenutkih krize pripravljeni narediti dobesedno skoraj vse.