Tudi tukaj hodimo kužke sprehajat, podobno kot Sunshine in Zelenec v Ljubljani. V Nemčiji deluje preko 700 društev za zaščito živali in preko 500 društvenih domov za živali. Če želiš sprehajati pse, ki so v azilnem domu za živali, se moraš včlaniti v društvo (in plačati članarino v višini, ki si jo sam izbereš, običajno okoli 30 evrov), zahteva se tudi osebno materialno zavarovanje in cepljenje proti tetanusu. Preden te spustijo „na teren”, moraš še na pogovor k vodji društva oziroma na skupno predavanje. Novim članom predstavijo organizacijo društva in jih seznanijo z njihovimi pravicami in dolžnostmi.
Tole mrcino so mi zaupali že ob prvem srečanju. Uganete njegovo ime? 
Opozorilo je bilo samo eno: drugim psom naj se ogneva že vsaj 50 metrov prej. S tem ni bilo problema, kajti drugi vodniki so se naju ognili že vsaj 200 metrov prej. Razen v bližini drugih psov je Rex izjemno priden kuža. Vse me uboga.
Alles geklappt?
Alles geklappt! 
3.12.2007 at 10.20
Cuuuuuute
3.12.2007 at 20.33
Mačk pa menda ne sprehajate v vašem društvu? Všeč so mi visoka merila in zahteve, ki jih postavlja društvo svojim članom. Žal moram pripomniti, da sem dobila občutek, kot da je v Nemčiji veliko težje postati član društva za zaščito živali kot pri nas učitelj v šoli ali vzgojitelj v vrtcu … Lep pozdrav in čestitke za pozornost do živali.
4.12.2007 at 8.50
Ni težko postati član. Osebno zavarovanje je v Nemčiji običajna stvar, večina ga že ima, proti tetanusu pa se itak cepiš na deset let. Res pa je, da ne moreš že pri prvem obisku sprehajati psov.
11.5.2009 at 9.57
zanimame kje je ta društvo in v katerem zavetišču sprehajate?zelo rada bi sprehajala pse toda ne vozim od šiške do gmajnic je pa kar velika razdalija. tako da je lokacija zelo pomembna zame zelo pomembna.