Poptevejevstvo naj odide z nacionalke
31.3.2008 — ervinator
Ena najboljših medijskih novic tega meseca je bilo slovo Boštjana Lajovica z Odmevov. Nekdaj odlična oddaja, sploh kadar sta jo vodila Janja Koren ali Uroš Slak, je postala z Lajovicem tako rekoč negledljiva. Boštjan Lajovic je tipičen poptevejec (predstavnik poptevejevske šole senzacionalizma): ob govorjenju si z rokami daje ritem, zato da (ne)dogodkom prida tragičnost. Posledica tovrstnih poudarkov je dramatičen potek oddaje, ki pri gledalcih ustvari resničnostni občutek spopada na življenje ali smrt. Če tipičen poptevejevec v roki drži mikrofon, je sogovornik videti v nevarnosti pred udarcem v brado; če v roki drži pisalo, sogovorniku grozi poškodba očesa; če drži navaden list papirja, sogovorniku grozi ureznina kot pri piratih. Prihod poptevejevcev na TV Slovenija je bila katastrofalna napaka, ki se (pre)počasi sanira. Oditi morata vsaj še oddaji Milijonar in Piramida (vključno z njunima voditeljema). Razveselil sem se tudi odhoda Lada Bizovičarja, čeprav ob nedeljah popoldne že prej nisem gledal televizije (mimogrede, tudi formula ena me ne zanima); Lado Bizovičar je očitno všeč ljudem z bolnim, kobalovskim smislom za humor. Naj ga imajo - da le ne pride nazaj! Žal je pri Pop-teveju verjetno že predolgo Uroš Slak, zato za nacionalko ni več primeren. Poptevejevstvo je televizijskost najslabše vrste.
4.4.2008 at 22.02
No ja, jaz nisem ravno fan Janje Koren, ki sogovornikov niti ne zna olikano nagovoriti - namesto “gospod Kučan” ali “gospod predsednik” ga je ogovorila s “predsednik Kučan”. Da ne govorim o tem, da je njen slog pogovora prej spominjal na zaslišanje…
6.4.2008 at 20.18
Res je bila Janja Koren ostra, vendar sam ocenjujem, da je imela pravo mero. Še posebej mi je bilo všeč, da je neprijetna vprašanja postavljala prijazno, k čemur je pripomogla tudi nežna barva njenega glasu. Nepozabno je njeno razkritje, da je Jelko Kacin pred oddajo grozil - in grožnjo uresničil - s prekinitvijo pogovora, če mu bo postavila neko neprijetno vprašanje. Odmevi so (mi bili) všeč ravno zaradi zasliševalskega pristopa. Poslanstvo novinarjev je, da obveščajo javnost celovito, in od mnenjskih voditeljev izvlečejo tudi tisto, kar njihovi piarovci raje ne bi zapisali v svoja sporočila za javnost. Seveda, „novinarsko zasliševanje” je mogoče početi profesionalno, tako da v sproščenem vzdušju občinstvo dobi kakovostno informacijo, ali pa senzacionalistično. Pri senzacionalizmu gre novinarju oziroma uredniku predvsem za netenje spora, od katerega ostane grenak priokus pri vseh udeleženih, občinstvo pa je deležno le parcialnih in nerelevantnih informacij. Slednje je značilno za oddaje, kot so Trenja, Svet na Kanalu A in Piramida. Odmevi pa so (bili - razen kadar jih je vodil Boštjan Lajovic, prej pa Tanja Starič) primer profesionalnosti. Uroš Slak, Janja Koren, Mojca Širok in Slavko Bobovnik so bili na Odmevih odlični. Kot kaže, imata za način novinarskega dela pomembno vlogo vzgoja in uredniško okolje: kdor na primer predolgo ostane na Pop-teveju, se trajno pokvari. Upam, da bodo televizijci na nacionalki znali Odmevom povrniti nekdanji čar - po Lajovičevem odhodu bo to lažja naloga.
9.4.2008 at 0.23
Ervinator, očitno še nisi gledal Sveta na Kanalu A. Razen, če ga že itak smatraš za poptevejevstvo - na kvadrat, seveda
Se pa zelo strinjam z napisanim. Odmevi so mi sicer v “novi”, tematski obliki še bolj všeč, tudi če je kdaj glavna tema dolgočasna - vse človeka pač ne more zanimati, ne?
Pa samo še en komentar glede poptevejevcev - meni je daleč najhujši klovn Slak. Če se prav spomnim je prifrčal ravno s TV SLO…