Sramotilni pano kot oblika političnega boja

Pustimo ob strani, da je zahteva na panoju populistično zavajajoča (češ da je bilo stanje na dan 25. junija 1991 natančno določeno in da ne more biti predmet pogajanj, in kar celoten Piranski zaliv da je slovenski). Dovolj zanimiv za razmislek je že sam pojav negativne kampanje po logiki sramotlinega stebra. Sporna zahteva glede mejnega spora deli poslance v dve nasprotni skupini: radikalci so ZA, zmerneži so PROTI. Radikalci računajo na to, da je za njihovo ciljno publiko edino sprejemljivo le, če se odločno izjasnijo za . Po drugi strani negativci na svoje stroške delajo reklamo tistim, katerih ciljna publika ne podpira radikalnih stališč. Prav tako delajo slabo reklamo tistim svojim podpornikom, ki bi sicer radi ciljali tudi na zmerno publiko, a pristanejo v istem tropu s kmetavzarji iz strank SLS, SNS in Lipa.

Negativna kampanja na splošno predvsem polarizira stališča, kar pa se lahko obrne tudi proti njenim promotorjem. Vsaj na dolgi rok to zagotovo velja.