Referendumska kampanja se je začela

7.11.2009 — ervinator

V današnji izdaji časopisa Delo je uvodničar Darijan Košir razkril, da se je uredništvo Dela mnenjsko opredelilo do arbitražnega sporazuma.

V naslednjih mesecih bodo torej Delovi novinarji bolj kot ne propagirali v prid arbitražnemu sporazumu. Pozorno branje Delovih uredniških odločitev in komentarjev na temo Hrvaške v zadnjih dneh in tednih je bralcem najbrž potrdilo, da [uredništvo Dela] podpira sklenitev, podpis, ratifikacijo in referendumsko odobritev arbitražnega sporazuma, kljub vsemu razumevanju in odprtosti do nasprotnih argumentov. S tem načeloma ni nič narobe. Prav je, da uredništvo privatnega medija javno obelodani, da glede določenega vprašanja ali politike ne bo uravnoteženo.

Na isti, tretji strani Dela so objavljeni že tudi rezultati prve resne ankete glede posvetovalnega referenduma o arbitražnem sporazumu.

V javnomnenjski poizvedbi (in ne raziskavi, kot so sami zapisali!) je Delo Stik pri 508 anketirancih izvedel, da je ljudstvo naklonjeno ratifikaciji arbitražnega sporazuma. To sledi iz odgovorov na štiri anketna vprašanja:

1. Premier Borut Pahor je ta teden podpisal arbitražni sporazum s Hrvaško. Menite, da je storil prav?
2. Pričakovati je, da bo slovenska politika hotela potrditi ta sporazum na referendumu. Se vam zdi referendum primerna oblika reševanja tega vprašanja?
3. Ali bi se udeleželi morebitnega referenduma?
4. Menite, da se bodo odnosi s Hrvaško po podpisu arbitražnega sporazuma izboljšali, poslabšali ali ostali nespremenjeni?

Delo žal ni objavilo rezultata poizvedbe na anketno vprašanje, ki se za četrtim kar sámo ponuja: Ali verjamete, da bo Slovenija na podlagi tega arbitražnega sporazuma dosegla teritorialni stik z mednarodnim morjem?

Domnevam, da bodo kdaj kasneje objavili tudi odgovore na to, moje anketno vprašanje. Pač, ko bo propaganda dala ustrezne učinke. :?

Posted in Mediji, Politični marketing. 6 Komentarjev »

6 Responses to “Referendumska kampanja se je začela”

  1. Bojan Says:
    13.11.2009 at 12.33

    He, he. Branje med vrsticami in navzkrižna primerjava člankov je spet prav zabavna umska rekreacija. Spet zato, ker se nekaj malega tega spomnim iz svinčenih časov, ko se je dalo marsikaj spraviti v časopis, če si zadevo malo zavil in se odrekel zvodniškemu naslovu.
    Če je že z mediji hudo, je dobro, da je tudi vsaj malo zabavno. Propadajo naj z dobro mero (črnega) humorja, da nam bo pogreb ostal v lepem spominu. :-)

  2. Bojan Says:
    13.11.2009 at 12.35

    Zdajle mi je šele padlo v oči: predvidevam, da bi Delo Stik v angleščino prevedli kot “Delo Junction”. :-)

  3. ervinator Says:
    14.11.2009 at 17.16

    Pri referendumski kampanji kot ponavadi ni umanjkal Tošev Politbarometer. Kako zavajajoče so oblikovali vprašanja!? Mene bi bilo sram, če bi bil podpisan kot soavtor take, politično motivirane ankete. Politbarometer je daleč od tega, za kar se razglaša (za znanstveno raziskavo). Ampak je le javnomnenjska poizvedba v službi določene politične opcije.
    Primernejši naziv za Politbarometer bi bil Politbiro-meter.

  4. ervinator Says:
    14.11.2009 at 18.04

    Kot ponavadi pred referendumi in volitvami je eden od faktorjev propagande tudi Milan Kučan:

    S pokojnim hrvaškim predsednikom Franjem Tuđmanom sva od prvih pogovorov o razmejitvi morja razmišljala o interesih. Njegovo izhodišče je bil interes Hrvaške za stik z Italijo, moje pa stik našega teritorialnega morja z odprtim morjem. Pri tako opredeljenih in priznanih interesih je določitev meje dokaj tehnično vprašanje. Želim, da se v naš spomin vrne pogovor o interesih. Prav na temelju takšnih razmislekov je takratni visoki in zelo profesionalni uradnik na našem ministrstvu za zunanje zadeve, ki je skupaj z zdaj že pokojnim Ignacem Golobom prisostvoval pogovorom, izrisal rešitev, kakršna je bila kasneje precizirana v sporazumu Drnovšek-Račan. Ta temeljna interesa obeh držav sta minimum in optimum, v katerega obe državi lahko privolita, ker obe zadovoljita minimum svojih pričakovanj. Aktualni arbitražni sporazum ne bo smel niti mogel roditi rešitve, ki bi obšla katerega od teh interesov oziroma pravic.

  5. ervinator Says:
    21.11.2009 at 9.25

    Iz odgovora Dimitrija Rupla na Kučanovo petelinjenje:

    Najbolj nenavadno pa se mi zdi, da avtorji tega načrta, če je bil skladen z interesi obeh strani, niso uresničili. Prvo resno vprašanje v zvezi s Kučanovo pripovedjo je torej: kako to, da se načrt Kučan-Tudjman, ki je bil utemeljen na pravih konceptih, tj. na interesih obeh držav, ni posrečil? Kdo je preprečil uresničitev tega načrta?


Leave a Reply

«

»