Rien ne va plus (Ne gre več)

Napisi „Rien ne va plus” stojijo v monaškem kazinoju na vidnem mestu pri vsaki igralni mizi. Napisu sledi pojasnilo, gre za krupjejevo opozorilo igralcem, da od tistega trenutka naprej stave v igri niso več dovoljene.

Vzdušje v igralnem salonu se mi ni zdelo preveč fascinantno. Predvsem ni ustrezalo veličastnosti dvorane, katere stene in stropi so okrašeni s čudovitimi poslikavami in pozlatami. Obiskovalci-igralci so bili oblečeni kar se da poletno (kratke hlače, sandali), nobenega nisem videl v kravati. V kazino sem vstopil ob štirih popoldne, ko je zunaj še vedno peklensko pripekalo. Potek iger (predvsem na ruleti) se mi je zdel prepočasen, čeprav na vsaki igralni mizi za ruleto operirajo trije krupjeji (plus nadzornik). Kako počasi se mora dogajati šele zvečer, ko je igralcev veliko več …

Največja razlika s slovenskimi kazinoji je v višini stav. Na ruleti je sicer določen maksimum 150 evrov (stava igralca direktno na številko), a nekaj igralcev je imelo višje določen maksimum (vsaj 1.000 evrov). Zato so posamezni dobitki pogosto presegali 50.000 evrov. Temu sorazmerne so bile tudi izgube istih bogatešev.

Vstopnina v kazino je 10 evrov, konzumacije ni. Pijača je draga. Osebje govori francosko, italijansko in angleško. Fotografiranje ni dovoljeno. Parkirnina v garažni hiši znaša za prvih 75 minut 4,50 evra, nadaljnje ure parkiranja so cenejše. Turisti pred kazinojem škljocajo fotoaparate, kot da so prišli v živalski vrt.
Monte Carlo mi ni všeč.

Promet v Marseilleu

Na fotki: Cesta Prado, ki vodi do plaže Prado

Bivši minister Žiga Turk je napisal nekaj lucidnih glede prometnih zastojev in zakonitostih človeške racionalnosti. To mi je dalo misliti o prometni izkušnji v Marseilleu. Pravkar sem Marseille v nekaj dnevih večkrat podolgem in počez prevozil.

Moja opažanja glede prometa v Marseilleu in okolici …

Elektrika je še vedno prepoceni

V času nizke tarife sem hkrati vklopil televizor, pomivalni stroj, pralni stroj in računalnik. Cena porabe in omrežnine skupaj znese manj kot 0,06 EUR/kWh (šest centov za kilovatno uro). To pomeni, da me ura uporabe vseh teh aparatov stane približno en evro. To se mi zdi nespodobno poceni. Sem za to, da se ceno elektrike obremeni z visokimi trošarinami.

P.s. Pa cene naftnih derivatov tudi. Pa še alkohol, tobak, nasičene maščobe in sladkor.

Menjava vinjete

Ob menjavi polletne vinjete z letno utegne marsikdo doživeti val frustracij, še posebej kak politični ekstremist, ki ni prebolel niti uvedbe vinjet.

Naša slovensko-češka vinjeta je krhka, in se ob odstranitvi trga v krožni liniji. Postopek odstranjevanja vseeno ne vzame več kot pet minut. Kdor zaradi tega benti nad slovenskimi vinjetami, verjetno nikoli ni imel dvanajst mesecev nalepljene avstrijske vinjete ter jo po možnosti tudi pozimi odstranjeval (pri nižjih temperaturah gre težje). Sam sem si moral pri avstrijski vinjeti pomagati z razredčilom mellerud, ki je namenjeno prav za odstranjevanje nalepk s stekla (prodaja ga Bauhaus). Za slovensko vinjeto pa ga nisem potreboval.

Moja zelena vinjeta je bila sicer veljavna še do 25. januarja 2009. Kljub temu sem jo zamenjal že v začetku decembra, saj sem jo na vetrobransko steklo julija lani neumno nalepil v levi kot zgoraj.

Slovenski vozniki so slabo vzgojeni

Po večletni izkušnji severnjaške prometne discipline sem sprva mislil, da se bom na okolje slovenskih cestnih divjakov (spet) hitro prilagodil. Vendar mi to še vedno ni uspelo.

Da se še vedno nisem dovolj privadil, me s trobljenjem vsakič opomnijo za menoj vozeči udeleženci. Tipična primera, ko za menoj ponorijo, se zgodita, kadar v gostem prometu, v stoječi koloni prepustim prednost komu, ki se vključuje z neprednostne ceste, ali komu iz nasprotne smeri, ki zavija v svojo levo.

Odvoz kosovnega materiala

Komentar staroselca: „Mladi pridejo, kupijo stanovanje, vse stran vržejo.”

Kaiserslautern, zaključek operacij

Včeraj sem še enkrat, ampak zadnjič napadel Natova letala. Akcijo sem tokrat izpeljal malo po enajsti uri dopoldne, vendar presenečenje ni uspelo: Natovi bombniki niso v nizkem letu preletavali avtoceste. Visoko na nebu sem lahko opazoval le ubogo tovorno letalo, in še tega mi ni uspelo fokusirati. Tako se je končala operacija Kaiserslautern, zaključeni sta tudi operaciji Luksemburg in Nemčija.

Potovanje je potekalo brez težav. Hujših prometnih zastojev ni bilo, večina nemških dopustnikov je v brezdelje odpotovala že prej. Pravzaprav se ta vikend pričakuje prometni val v nasprotni smeri, ker se bodo že vračali z letovanja. Poslikal me je en mobilni radar s trinožnika, ni se pa se za mano zapodil policijski bmw. V radijskih poročilih so ves dan občudovali lepo vreme in napovedovali Obamov govor v Berlinu.

Luksemburg je adijo

Eden zadnjih opravkov v tej lepi deželi je bilo zapiranje bančnega računa. Nič lažjega? Pač, računati je treba na luksemburško raven storitev.

O pametnih uslužbencih banke Dexia sem že pisal. Ob zapiranju računa sem ponovno – upam, da tudi zadnjič – naletel ravno na „najpametnejšega”. Postopek zapiranja računa je potekal takole:

E: Rad bi zaprl svoj bančni račun. Morebitne nove denarne prilive do konca leta mi prenakažite na drug račun.
B: To absolutno ni mogoče. Ko zaprete račun, nas nič več ne zanima.

E: Potem pa zdaj zaprite račun samo na pol, tako da ima omejeno funkcionalnost. Dokočno ga zaprite šele ob koncu leta, brez da se osebno oglasim pri vas.
B: To absolutno ni mogoče. Tega ne počnemo, je za nas preveč zapleteno.

E: Naj bo! Torej zaprite zdaj ta bedasti bančni račun!
B: Ste prepričani?

(Bankir odide v drugo pisarno in me pusti celo večnost čakati, preden mi izroči dokumente v podpis.)

E: Prosim, da spremenite moj kontaktni naslov, ker se selim!
B: To ni mogoče. Račun je zaprt, spremembe niso več mogoče.

E: Prav, vendar prosim, da mi ničesar več ne pošiljate!
B: Ah, saj vam bomo poslali le podpisane izjave …

E: Ampak jaz nočem, da namesto v moje pridejo v roke tretjih oseb!!!???

(Bankir je spačil obraz podobno kot John McCain na tem posnetku. Ni mu preostalo drugega, moral je spremeniti moj naslov za pošto.)

P.s.: Storitev zapiranja računa stane 58 50 evrov.

P.p.s.: Objavljam še nekaj slikic Luksemburga kar tako, v slovo.

Pogledam v skodelico kave

Na današnji dan leta 1918 je umrl Ivan Cankar. Čudi me, da njegovega imena še nobeno slovensko podjetje ni uporabilo za blagovno znamko domače kave. Sicer pa bi lahko današnji dan razglasili za dan pogleda v skodelico kave. Jaz v kavi zagledam svoja slavna okna in nebo nad njimi …

Loterijska vročica

Prejšnji teden so igralci nemškega lota v lovu na šestico naskakovali glavni dobitek 38 milijonov evrov, danes gremo s skupnimi močmi po 43 milijonov evrov, sicer pa v soboto po 50 milijonov evrov. Kdor ta teden vplača v deželi Porenje-Pfalz, se poteguje še za katerega od 111 audijev a4 in 66 mercedesov 220 cdi T. Vplačati je mogoče tudi preko spleta, vendar pri takšnih zneskih raje papirju zaupam.

Lotto ist nur ein Spiel. Lasen Sie es nicht zur Sucht werden!