Zakon o splošnem upravnem postopku

Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) in zakon o upravnem sporu (ZUS ) bi morala biti obvezno čtivo za vsakega (pismenega) državljana. Pametno se je zavedati pravic in dolžnosti, kadar prihajamo v stik z izvajalci javnih pooblastil, z uslužbenci v javnem sektorju.

Knjiga na zgornji sliki sicer ni najboljša ideja za pripravo na izpit iz ZUP. Pa ne zato, ker obsega 800 strani, ampak ker ima letnico 2001. Namesto te knjige s komentarjem priporočam za izpit raje 200 strani debelo gradivo mariborske pravne fakultete.

Za celovitejšo sliko o zakonu je vendarle koristno prebrati tudi knjigo, čeprav datira v leto 2001. V njej je med drugimi izpostavljena huda redakcijska napaka v 89(6). členu zakona: namesto „vročiti ustrezno pravno sredstvo” bi moralo pisati „vložiti ustrezno pravno sredstvo”. Ta napaka niti po desetih letih, skozi šest parlamentarnih postopkov noveliranja zakona še ni popravljena.

Problem z zakonom o splošnem upravnem postopku je v splošnem isti kot z vsemi zakoni v Sloveniji: ker slovenska sodišča meljejo obupno počasi, se šibkejšim strankam ne splača pritoževati. Močnejša stran, to je v tem primeru javna uprava, posledično pri vodenju postopkov vedé in pišmeuhovsko krši zakone.

Blejska kremšnita

„Blejska kremšnita je bogovska. Ima okus po Bledu, res!”

Kremšnite je v Slovenijo prinesel slaščičarski mojster Ištvan Lukačević. Po narodnosti je bil Madžar; kremšniti se po madžarsko reče krémes [izg. krémèš] oziroma krémeséről. Leta 1953 je Lukačević star vojvodinski recept za kremno rezino spremenil tako, da je polovico jajčne kreme nadomestil s stepeno sladko smetano. No, včeraj, 10.10.2009, na proslavi ob 10-milijonti blejski kremšniti, smo slišali drugače: da je danes recept ostal popolnoma enak in da je razmerje med kremo in smetano 2 proti 1.

Tlorisna površina blejske kremšnite je 7 cm x 7 cm. Nekdaj so jih pekli na pladnju 6 x 10, danes pa na pladnjih 5 x 7. Uporabljajo moko iz Vojvodine. Slovenska moka baje ni ustrezna, ker je v ozračju preveč vlage. In če ne bi bila pred petdesetimi leti jedilna čokolada tako draga, bi imele blejske kremšnite danes čokoladni posip. Tako pa je na vrhu vanilijev sladkor v prahu (prasladkor). Pri izdelavi testa za blejsko kremšnito se obvezno uporablja maslo. Margarina je prepovedana. Za eno kremšnito v povprečju porabijo 0,43 jajca.

V slaščičarski delavnici hotela Park vsak dan naredijo (speče se le zgornjo in spodnjo ploskev) od 1.800 do 2.800 kremšnit; v Avstrijo jih vsak teden prodajo 6.000. Na Bledu jih prodajajo po ceni 2,70 EUR.

Feliks se vrača

Pred nekaj leti je s polic slovenskih trgovcev izginila mačja hrana Feliks. Ni je bilo več niti v Sparu niti v Mercatorju. V Tušu je že prej sploh niso prodajali.

Slovenski zastopnik za mačjo hrano Feliks me je takrat prisilil, da sem pričel pločevinke feliksa tovoriti iz Nemčije. Na moje veliko presenečenje je bila cena v Nemčiji celo trikrat nižja kot v Sloveniji; v Sloveniji so takrat prodajali le 200-gramsko pakiranje.

Slovenske mačke, ki obožujejo feliksa, je zdaj prišla rešit trgovska veriga Müller. V slovenskih müllerjih prodajajo 400-gramske felikse po isti ceni kot v Nemčiji.

Bravo, Müller!

Elektrika je še vedno prepoceni

V času nizke tarife sem hkrati vklopil televizor, pomivalni stroj, pralni stroj in računalnik. Cena porabe in omrežnine skupaj znese manj kot 0,06 EUR/kWh (šest centov za kilovatno uro). To pomeni, da me ura uporabe vseh teh aparatov stane približno en evro. To se mi zdi nespodobno poceni. Sem za to, da se ceno elektrike obremeni z visokimi trošarinami.

P.s. Pa cene naftnih derivatov tudi. Pa še alkohol, tobak, nasičene maščobe in sladkor.

Menjava vinjete

Ob menjavi polletne vinjete z letno utegne marsikdo doživeti val frustracij, še posebej kak politični ekstremist, ki ni prebolel niti uvedbe vinjet.

Naša slovensko-češka vinjeta je krhka, in se ob odstranitvi trga v krožni liniji. Postopek odstranjevanja vseeno ne vzame več kot pet minut. Kdor zaradi tega benti nad slovenskimi vinjetami, verjetno nikoli ni imel dvanajst mesecev nalepljene avstrijske vinjete ter jo po možnosti tudi pozimi odstranjeval (pri nižjih temperaturah gre težje). Sam sem si moral pri avstrijski vinjeti pomagati z razredčilom mellerud, ki je namenjeno prav za odstranjevanje nalepk s stekla (prodaja ga Bauhaus). Za slovensko vinjeto pa ga nisem potreboval.

Moja zelena vinjeta je bila sicer veljavna še do 25. januarja 2009. Kljub temu sem jo zamenjal že v začetku decembra, saj sem jo na vetrobransko steklo julija lani neumno nalepil v levi kot zgoraj.

Kislo mleko je zdravo

Še zadnja skodelica letošnjega kislega mleka na Veliki planini. Zdaj se planšarji in krave vračajo s planin v dolino.

Kislo mleko je probiotično, vsebuje mlečnokislinsko bakterijo lactobacillus acidophilus.

V ogled priporočam (takoj za mikrobiologom) izjemno poučen filmček o jogurtih danone. Pozor, video je razdeljen na štiri dele, klikniti je treba na vsak del posebej.

Luksemburg je adijo

Eden zadnjih opravkov v tej lepi deželi je bilo zapiranje bančnega računa. Nič lažjega? Pač, računati je treba na luksemburško raven storitev.

O pametnih uslužbencih banke Dexia sem že pisal. Ob zapiranju računa sem ponovno – upam, da tudi zadnjič – naletel ravno na „najpametnejšega”. Postopek zapiranja računa je potekal takole:

E: Rad bi zaprl svoj bančni račun. Morebitne nove denarne prilive do konca leta mi prenakažite na drug račun.
B: To absolutno ni mogoče. Ko zaprete račun, nas nič več ne zanima.

E: Potem pa zdaj zaprite račun samo na pol, tako da ima omejeno funkcionalnost. Dokočno ga zaprite šele ob koncu leta, brez da se osebno oglasim pri vas.
B: To absolutno ni mogoče. Tega ne počnemo, je za nas preveč zapleteno.

E: Naj bo! Torej zaprite zdaj ta bedasti bančni račun!
B: Ste prepričani?

(Bankir odide v drugo pisarno in me pusti celo večnost čakati, preden mi izroči dokumente v podpis.)

E: Prosim, da spremenite moj kontaktni naslov, ker se selim!
B: To ni mogoče. Račun je zaprt, spremembe niso več mogoče.

E: Prav, vendar prosim, da mi ničesar več ne pošiljate!
B: Ah, saj vam bomo poslali le podpisane izjave …

E: Ampak jaz nočem, da namesto v moje pridejo v roke tretjih oseb!!!???

(Bankir je spačil obraz podobno kot John McCain na tem posnetku. Ni mu preostalo drugega, moral je spremeniti moj naslov za pošto.)

P.s.: Storitev zapiranja računa stane 58 50 evrov.

P.p.s.: Objavljam še nekaj slikic Luksemburga kar tako, v slovo.

Krompirjev kebab

 
 

Zdaj ko Slovenija obvlada dürum kebab , bi se spodobilo ponudbo razširiti še s kebabom, postreženem v pečenem krompirju (turško: dönerli firin kumpir). Ampak glede na to, da niti krompirjevega bureka nimamo (bošnjaško: krompirača), je do krompirjevega kebaba še daleč.

Restavracija: Doy Doy v Frankfurtu. Postreženo bi lahko dobil tudi za s sabo.

Pivo staropramen je boljše in cenejše od laškega

 

Nemčija nima vzorno razvitega delniškega trga, poleg tega nemške koncerne sedaj pretresajo afere o davčnih utajah, korupciji in gospodarski špijonaži. Ampak v trgovini konkurenca še vedno dobro deluje, zato so se ob lanskem inflacijskem norenju maloprodajne cene na trgovinskih policah povišale manj kot pa pri proizvajalcih. V Sloveniji je bilo ravno obratno – trgovina je zaradi višjih proizvajalskih cen kovala ekstra zaslužek.

Jože Mencinger je v zagovor monopolističnega trga piv v Sloveniji vprašal, kaj bi se zgodilo, če bi Union prevzel Interbrew. Jože M., posledice bi bile naslednje: Laško pivo bi se pocenilo, verjetno tudi izboljšalo; Boško Šrot bi se namesto s cenzuriranjem na Delu moral ukvarjati z optimiziranjem poslovanja v Laškem; predvsem pa nas ne bi bilo sram, da so visoki politični predstavniki in politični botri Toneta Turnška zaradi neke alkoholne pijače zlorabljali nacionalna čustva in izigrali pravno državo.

P.s.: Za paket desetih pollitrskih steklenic piva staropramen sem v akciji plačal 5,49 evra.

 

 

Pokrito smučišče Bispingen, Nemčija

Smučišče pri Hamburgu. Mislim, da tja nikoli ne bom šel smučat.