Luksemburg je adijo

Eden zadnjih opravkov v tej lepi deželi je bilo zapiranje bančnega računa. Nič lažjega? Pač, računati je treba na luksemburško raven storitev.

O pametnih uslužbencih banke Dexia sem že pisal. Ob zapiranju računa sem ponovno – upam, da tudi zadnjič – naletel ravno na „najpametnejšega”. Postopek zapiranja računa je potekal takole:

E: Rad bi zaprl svoj bančni račun. Morebitne nove denarne prilive do konca leta mi prenakažite na drug račun.
B: To absolutno ni mogoče. Ko zaprete račun, nas nič več ne zanima.

E: Potem pa zdaj zaprite račun samo na pol, tako da ima omejeno funkcionalnost. Dokočno ga zaprite šele ob koncu leta, brez da se osebno oglasim pri vas.
B: To absolutno ni mogoče. Tega ne počnemo, je za nas preveč zapleteno.

E: Naj bo! Torej zaprite zdaj ta bedasti bančni račun!
B: Ste prepričani?

(Bankir odide v drugo pisarno in me pusti celo večnost čakati, preden mi izroči dokumente v podpis.)

E: Prosim, da spremenite moj kontaktni naslov, ker se selim!
B: To ni mogoče. Račun je zaprt, spremembe niso več mogoče.

E: Prav, vendar prosim, da mi ničesar več ne pošiljate!
B: Ah, saj vam bomo poslali le podpisane izjave …

E: Ampak jaz nočem, da namesto v moje pridejo v roke tretjih oseb!!!???

(Bankir je spačil obraz podobno kot John McCain na tem posnetku. Ni mu preostalo drugega, moral je spremeniti moj naslov za pošto.)

P.s.: Storitev zapiranja računa stane 58 evrov.

P.p.s.: Objavljam še nekaj slikic Luksemburga kar tako, v slovo.

Krompirjev kebab

 
 

Zdaj ko Slovenija obvlada dürum kebab , bi se spodobilo ponudbo razširiti še s kebabom, postreženem v pečenem krompirju (turško: dönerli firin kumpir). Ampak glede na to, da niti krompirjevega bureka nimamo (bošnjaško: krompirača), je do krompirjevega kebaba še daleč.

Restavracija: Doy Doy v Frankfurtu. Postreženo bi lahko dobil tudi za s sabo.

Pivo staropramen je boljše in cenejše od laškega

 

Nemčija nima vzorno razvitega delniškega trga, poleg tega nemške koncerne sedaj pretresajo afere o davčnih utajah, korupciji in gospodarski špijonaži. Ampak v trgovini konkurenca še vedno dobro deluje, zato so se ob lanskem inflacijskem norenju maloprodajne cene na trgovinskih policah povišale manj kot pa pri proizvajalcih. V Sloveniji je bilo ravno obratno – trgovina je zaradi višjih proizvajalskih cen kovala ekstra zaslužek.

Jože Mencinger je v zagovor monopolističnega trga piv v Sloveniji vprašal, kaj bi se zgodilo, če bi Union prevzel Interbrew. Jože M., posledice bi bile naslednje: Laško pivo bi se pocenilo, verjetno tudi izboljšalo; Boško Šrot bi se namesto s cenzuriranjem na Delu moral ukvarjati z optimiziranjem poslovanja v Laškem; predvsem pa nas ne bi bilo sram, da so visoki politični predstavniki in politični botri Toneta Turnška zaradi neke alkoholne pijače zlorabljali nacionalna čustva in izigrali pravno državo.

P.s.: Za paket desetih pollitrskih steklenic piva staropramen sem v akciji plačal 5,49 evra.

 

 

Pokrito smučišče Bispingen, Nemčija

Smučišče pri Hamburgu. Mislim, da tja nikoli ne bom šel smučat.

Korak v novo leto

Leto 2008 bo zame leto več pomembnih odločitev. V načrtih pa nimam prostora za zaobljube. Tudi brez zaobljub bo leto dovolj pestro in naporno.

Korak je bil prožen …

Pogledam v skodelico kave

Na današnji dan leta 1918 je umrl Ivan Cankar. Čudi me, da njegovega imena še nobeno slovensko podjetje ni uporabilo za blagovno znamko domače kave. Sicer pa bi lahko današnji dan razglasili za dan pogleda v skodelico kave. Jaz v kavi zagledam svoja slavna okna in nebo nad njimi …

Kilogram kruha po 5 evrov? Bio je in bo!

V trgovini „K NARAVI” (Ljubljana, Celovška cesta 87, telefon 01-505-5799; v Kranju „K NARAVI - DOBRO ZA ŽIVLJENJE”; v Ponikvi „ŽIVETI Z NARAVO”) prodajajo kruh iz neoluščenih zrn, pripravljen brez umetnih konzervansov in sploh zelo bio. Kruh ima rok trajanja dva tedna. Sveže pošiljke pridejo ob sobotah, artikle uvažajo iz Nemčije. Ponujajo bogato izbiro vegetarijanskih izdelkov iBi – Lebe gesund!

K sodelovanju vabijo tudi slovenske pridelovalce hrane! Kje ste, kmetje? 

STOP inflaciji!

Označenemu izdelku se cena kljub podražitvam proizvajalca ni spremenila!

Kakšen je marketinški učinek sporočila na etiketi? Že ko je Spar obljubljal, da cen ne bo povišal, je Zveza potrošnikov pri njem beležila pretirane podražitve. Dvomim, da v Mercatorjevih trgovinah kupci zgornjo etiketo sploh preberejo. Videti je odvračilno, kot da gre za zdravju nevarne snovi, ne pa za hrano.

Čebelji pik

Opažam, da je sladica čebelji pik v Nemčiji popularna le v mrzlih mesecih. Opazil sem tudi, da je spodnja plast testa letos debelejša kot pa lani. Če je bil čebelji pik lani še podoben kremšniti in celo boljši, pa letos v isti slaščičarni (Neises) prodajajo že od daleč vidno slabšo stvar, s cmokasto, preveč zgoščeno kremo.

Sumim, da je temu kriva Angela Merkel ali pa vsaj Franz Müntefering. Odločno zavračam njuno gospodarsko politiko, zato podpiram delavske demonstracije. Prenesel bom sporočilo bodočemu predsedniku Danilu Türku in predsedniku vlade v odstopu Janezu Janši, da se je po srečanju Merklove in Busha kakovost hrane v Nemčiji drastično znižala.  

P.s.: Za pik čebele glej Vikipedijo!

Na zmagovalnih stopnicah: jabolčni sokovi

Na zmagovalne stopnice sem postavil jabolčne sokove iz vsaj štirih evropskih držav. Kriterij za uvrstitev soka je bil, da je pakiran v embalaži tetra brik in da poleg jabolk ne vsebuje okusa drugega sadja ali zelenjave. Zbral sem 59 različnih pakiranj jabolčnih sokov (če kdo najde dve enaki škatli, prejme nagrado). Tekmovalce sem razvrstil po nivojih glede na kakovost in všečnost okusa: boljši so višje. Slovenske in avstrijske sem zbral na levi strani slike. Rezultat: prepričljivo je zmagalo Pfannerjevo zeleno jabolko. Zmagalo je kljub temu, da sem se vnaprej odločil za pristranskost - prednost sem dal sokovom, ki nimajo dodanega sladkorja. Ampak pfanner je res odličen.

P.s.: Zmagovalne stopnice vodijo iz dnevne sobe na zmagovalno galerijo. Zgoraj se nahaja prostor za spanje na lovorikah.