Feliks se vrača

Pred nekaj leti je s polic slovenskih trgovcev izginila mačja hrana Feliks. Ni je bilo več niti v Sparu niti v Mercatorju. V Tušu je že prej sploh niso prodajali.

Slovenski zastopnik za mačjo hrano Feliks me je takrat prisilil, da sem pričel pločevinke feliksa tovoriti iz Nemčije. Na moje veliko presenečenje je bila cena v Nemčiji celo trikrat nižja kot v Sloveniji; v Sloveniji so takrat prodajali le 200-gramsko pakiranje.

Slovenske mačke, ki obožujejo feliksa, je zdaj prišla rešit trgovska veriga Müller. V slovenskih müllerjih prodajajo 400-gramske felikse po isti ceni kot v Nemčiji.

Bravo, Müller!

Elektrika je še vedno prepoceni

V času nizke tarife sem hkrati vklopil televizor, pomivalni stroj, pralni stroj in računalnik. Cena porabe in omrežnine skupaj znese manj kot 0,06 EUR/kWh (šest centov za kilovatno uro). To pomeni, da me ura uporabe vseh teh aparatov stane približno en evro. To se mi zdi nespodobno poceni. Sem za to, da se ceno elektrike obremeni z visokimi trošarinami.

P.s. Pa cene naftnih derivatov tudi. Pa še alkohol, tobak, nasičene maščobe in sladkor.

Menjava vinjete

Ob menjavi polletne vinjete z letno utegne marsikdo doživeti val frustracij, še posebej kak politični ekstremist, ki ni prebolel niti uvedbe vinjet.

Naša slovensko-češka vinjeta je krhka, in se ob odstranitvi trga v krožni liniji. Postopek odstranjevanja vseeno ne vzame več kot pet minut. Kdor zaradi tega benti nad slovenskimi vinjetami, verjetno nikoli ni imel dvanajst mesecev nalepljene avstrijske vinjete ter jo po možnosti tudi pozimi odstranjeval (pri nižjih temperaturah gre težje). Sam sem si moral pri avstrijski vinjeti pomagati z razredčilom mellerud, ki je namenjeno prav za odstranjevanje nalepk s stekla (prodaja ga Bauhaus). Za slovensko vinjeto pa ga nisem potreboval.

Moja zelena vinjeta je bila sicer veljavna še do 25. januarja 2009. Kljub temu sem jo zamenjal že v začetku decembra, saj sem jo na vetrobransko steklo julija lani neumno nalepil v levi kot zgoraj.

Kislo mleko je zdravo

Še zadnja skodelica letošnjega kislega mleka na Veliki planini. Zdaj se planšarji in krave vračajo s planin v dolino.

Kislo mleko je probiotično, vsebuje mlečnokislinsko bakterijo lactobacillus acidophilus.

V ogled priporočam (takoj za mikrobiologom) izjemno poučen filmček o jogurtih danone. Pozor, video je razdeljen na štiri dele, klikniti je treba na vsak del posebej.

Luksemburg je adijo

Eden zadnjih opravkov v tej lepi deželi je bilo zapiranje bančnega računa. Nič lažjega? Pač, računati je treba na luksemburško raven storitev.

O pametnih uslužbencih banke Dexia sem že pisal. Ob zapiranju računa sem ponovno – upam, da tudi zadnjič – naletel ravno na „najpametnejšega”. Postopek zapiranja računa je potekal takole:

E: Rad bi zaprl svoj bančni račun. Morebitne nove denarne prilive do konca leta mi prenakažite na drug račun.
B: To absolutno ni mogoče. Ko zaprete račun, nas nič več ne zanima.

E: Potem pa zdaj zaprite račun samo na pol, tako da ima omejeno funkcionalnost. Dokočno ga zaprite šele ob koncu leta, brez da se osebno oglasim pri vas.
B: To absolutno ni mogoče. Tega ne počnemo, je za nas preveč zapleteno.

E: Naj bo! Torej zaprite zdaj ta bedasti bančni račun!
B: Ste prepričani?

(Bankir odide v drugo pisarno in me pusti celo večnost čakati, preden mi izroči dokumente v podpis.)

E: Prosim, da spremenite moj kontaktni naslov, ker se selim!
B: To ni mogoče. Račun je zaprt, spremembe niso več mogoče.

E: Prav, vendar prosim, da mi ničesar več ne pošiljate!
B: Ah, saj vam bomo poslali le podpisane izjave …

E: Ampak jaz nočem, da namesto v moje pridejo v roke tretjih oseb!!!???

(Bankir je spačil obraz podobno kot John McCain na tem posnetku. Ni mu preostalo drugega, moral je spremeniti moj naslov za pošto.)

P.s.: Storitev zapiranja računa stane 58 50 evrov.

P.p.s.: Objavljam še nekaj slikic Luksemburga kar tako, v slovo.