Losing my stereotypes

V naslovu je izjava kolegice o izkušnji oziroma prednostih življenja v mednarodnem okolju. V tesnejših stikih s pripadniki drugih nacionalnosti spoznava, s koliko napačnimi stereotipi je živela.

S stereotipi načeloma ni nič narobe, dokler se jim ne daje prevelikega pomena in se ne sprevržejo v predsodke. Pri različnih ljudeh se isti stereotipi različno porajajo, preoblikujejo in izginevajo. Poglejmo, kako se nekateri stereotipni osebki spopadajo s svojimi stereotipi. Zaplet: na luksemburških ulicah se udeležiš rajanja, ki ga spremlja godba na pihala.

Slovenec cinik (velja tudi za priseljence drugih narodnosti), ki se je že v matični državi (beri: v domovini) zmrdoval nad „pleh muzko”, ga bo tudi Luksemburg s svojo folkloro razočaral. O velikem vojvodstvu Luksemburgu bo razvil arogantne stereotipe. Drugi primerek je zarukanec, ki do godbe na pihala ne čuti odpora, a ima vseeno vzvišen odnos do „Slovenčkov”. Zarukanec si bo utrdil prepričanje, da Slovenci le kopirajo Avstrijce, Nemce, Švicarje, Luksemburžane in Francoze. Najvišje na lestvici razgledanih so svetovljani. Slovenec svetovljan bo v vsaki etnični skupini občudoval njene lepote, ponosen pa bo na dejstvo, da je Avsenikova Golica v Evropi največkrat predvajani instrumental. Najnižje na tej lestvici so večni zaplankanci. Večnemu zaplankancu v njegovem skrajno omejenem svetu niti Berlin ne bo pomagal.

P.s.: Napis na zgornji sliki v luksemburščini pomeni: želimo ostati to, kar smo.

Težave na Malti

Prijatelj z Malte mi je povedal o protestih malteških delavcev v prevoznem sektorju. Pod socialistično vlado so se ljudje navadili živeti s protekcionizmom na vseh korakih, zdaj pa želi vlada liberalizirati. Nerodno je, da se reforme dogajajo prav v času naftne krize. Maltežani so namreč za ogrevanje prostorov odvisni od nafte. Težavna je tudi uvedba evra. Malteški trgovci izkoriščajo spremembo valute za višanje cen. Vzrok za proteste na zgornjem videu pa je vladni predpis o višjih ekoloških standardih za vozila in sprostitev licenc za opravljanje prevoznih storitev. Ampak majhen in zaprt trg je težko liberalizirati. Sledil je ogorčen upor delavcev. Zabavno je opazovati, kako previdno policisti ravnajo z razgreteži. Za Malto še bolj kot za Slovenijo velja, da „se med seboj vsi poznajo”. Zato policisti bolj kot ne proseče odrivajo in mirijo kričače pred vladnim poslopjem, češ: naj jim ne zamerijo, tudi oni samo opravljajo svoje delo, doma imajo družine, … Hm, pozabil sem ga vprašati, ali ima Malta probleme tudi s politikantskimi novinarji.

Tako imenovano „lastno nogometno moštvo”

Ta vikend sem televizijo skupno gledal manj kot pet minut. Nogometna norija je do mene prišla po drugih kanalih. Sinoči je bil na cestah velik direndaj, slišati je bilo veliko trobljenja z avtomobili in vriskanja. Sklepal sem, da je ekipa Nemčije nekoga premagala. No, zdajle sem preveril, pa vidim, da so bili verjetno Turki tisti, ki so zganjali veliko hrupa (za prazen nič). Ampak Nemci bi počeli isto, tako kot so pred dvema letoma zaradi svetovnega prvenstva.

Čeprav sociološko razumem družbeno potrebo po športnih manifestacijah in korist od njih, pa se v posameznih primerih še vedno čudim pristnosti oziroma primitivnosti izraženih navijaških čustev. Še vedno ne razumem posameznika, kako se lahko nacionalno ali celo nacionalistično identificira s profesionalnimi športniki, ki so tam pač zaradi denarja. O tem, namreč o „so genannte eigene Mannschaft” je včeraj spregovoril celo župnik: da mora tekmovanje služiti širjenju medsebojnega razumevanja in sodelovanja.

P.s.: Slika je z javnega navijanja ob tekmi med Nemčijo in Argentino (2006).

Folklora za svobodno mladino

Ob nekdanjem dnevu mladosti, Titovem marketinškem rojstnem dnevu (Titov pravi rojstni dan je bil 7. maja) in štafeti mladosti, torej na 25. maja, so bili v Titovi Jugoslaviji pionirji prostovoljno sprejeti v mladinsko organizacijo. Pionirji pa so postali na 29. novembra, ki je bil jugoslovanski dan republike in dan pionirjev, takrat so se v pionirsko organizacijo včlanjevali cicibani.

Jugoslovanska komunistična folklora je bila verna kopija sovjetske. Jugoslavija je imela Titove pionirje, Sovjetska zveza je imela Leninove in Stalinove, Vzhodna Nemčija je imela Thälmannove.

Na sliki: Izkaznica vzhodnonemške svobodne mladine (FDJ).

Zeitgeist – teorija resnične zarote?

Slika je iz Vikipedije

Pravijo, da si je dokumentarni film Duh časa (tudi s slovenskimi podnapisi) treba ogledati. Baje po ogledu svet vidiš drugače.

Film je razdeljen na tri dele, nabit je z ogromno množico podatkov, hitri tempo deluje hipnotično. Vendar pa ni vse tako, kot se zdi …

Križev pot luksemburških mobilizirancev v drugi svetovni vojni

Zgodovina: Nemška vojska je v nevtralni Luksemburg vdrla 10. maja 1940 z južne, Maginot-jeve obrambne črte, 23. maja 1941 so bili prvi Luksemburžani poslani na prisilno delo v nacistično Nemčijo, 30. avgusta 1942 se je pričel prisilni vpoklic v nemško vojsko (razglas je objavil Gustav Simon, vpoklicani so bili moški, stari od 20 do 24 let), naslednji dan so se pričeli protesti in stavke, prvi transport je bil organiziran z železniške postaje Hollerich 18. oktobra 1942, deportacije v koncentracijska taborišča so se pričele 17. septembra 1942 (v taborišče Leubus, ženske v Ravensbrück), odpor je bil šibek, odporniki so se v glavnem skrivali (skupine z imenom Miliz) oziroma se mirno upirali (Liga Ons Jongen), dokler jih niso prišli osvobodit Američani (od septembra 1944 naprej), novembra 1944 se je Radio Luxembourg preimenoval v Radio Annie in pomagal v propagandni vojni. Viri: muzej v Dudelange-u in vsebine na spletu.

V mestu Diekirch je v drevoredu ob reki postavljen križevpot mobilizirancev v nemško vojsko.

Kdo se boji ptičje gripe?

Na pomlad nam spet grozi ptičja gripa oziroma medijska kampanja s svarili proti ptičji gripi. Perjad se ob meji z Luksemburgom prosto pase na njivi, hodi po cesti, plava v reki, …

Ko so se najedli, so labodi poskakali v vodo …

Khaled Hosseini: A thousand splendid suns

Khaled Hosseini je svojo drugo knjigo, Tisoč čudovitih sonc, uokviril s tridesetletno zgodovino državljanskih vojn v Afganistanu ob izteku dvajsetega stoletja, nakar afganistanskim plemenom zavladajo od vseh najbolj ortodoksni talibi. Glavne vloge v Hosseinijevi zgodbi tudi tokrat igrajo mali ljudje. Knjigi dajejo dinamiko neverjetni preobrati, potem ko se morajo junaki, predvsem junakinje, v fevdalni islamistični družbi znajti v svetu laži, nasilja in poniževanja. Hosseini bralcu predoča reprezentativnost usod tako, da se zdijo posamezne odločitve njegovih likov nujne, saj so utemeljene z védenjem o tem, da so situacije prisilne in ozke izbire v afganistanski družbi - še posebej v neurbanem okolju - običajne. Ne glede na težko predstavljive strahote se zgodba konča katarzično, upanje prevlada nad trpljenjem. Kdor je jokal ob Teku za zmajem, bo zagotovo tudi ob lunah in soncih nad Afganistanom.

Khaled Hosseini je leta 2006 postal ameriški glasnik Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce, ki pomaga več kot dvajsetem milijonom beguncev po vsem svetu. Vabljeni na obisk spletnih strani UNHCR!

Korak v novo leto

Leto 2008 bo zame leto več pomembnih odločitev. V načrtih pa nimam prostora za zaobljube. Tudi brez zaobljub bo leto dovolj pestro in naporno.

Korak je bil prožen …

Novorojenci v najstarejšem nemškem mestu

V najstarejšem nemškem mestu, s 110.000 prebivalci, se je v letu 2007 rodilo 2060 otrok. Starši so najraje izbirali naslednja imena:

- Mädchen: Marie (56), Sophie (45), Maria (38), Katharina (29), Anna (27), Lena (22), Leonie (21), Lara (20), Johanna (19), Elisabeth (17), Nele (17).

- Jungen: Leon (29), Felix (27), Paul (27), Maximilian (25), Johannes (23), Lukas (22), Tim (22), Jakob (19), Jan (19), Julian (19).

Marie, Maria in Anna so bila že pred stotimi tri najbolj priljubljena ženska imena. Najbolj priljubljena moška imena leta 1907 so bila Karl, Wilhelm, Heinrich in Friedrich.