Kaj sploh še ostane Sloveniji

Uradni govorec ministrstva za zunanje zadeve Milan Balažic takole v Odmevih 2.10.2009 predstavil varovalke Slovenije za zaščito svojih interesov proti izsiljevanju Hrvaške in institucij Evropske unije:

Ne vidimo nobene možnosti za kakšno posebno izsiljevanje, ker – kot sem rekel – ima Slovenija karte v rokah. To pa pomeni, da lahko, če Hrvaška ne gre po pravi poti, v določenem trenutku: ali ne zapre kakšnega poglavja, ali gre potem za vprašanje referenduma, ali končno tudi za sprejemanje pristopne pogodbe v slovenskem parlamentu. Tako da teh mehanizmov, ki varujejo slovenske nacionalne interese, je zelo veliko.

Borut Pahor in Milan Balažic sta poleg tega, krucefiks, glede tajnega sporazuma s Kosorjevo zavajala slovensko javnost, da bo do konca arbitražnega odločanja dovolj časa za sprožitev varovalk.

Zakon o splošnem upravnem postopku

Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) in zakon o upravnem sporu (ZUS ) bi morala biti obvezno čtivo za vsakega (pismenega) državljana. Pametno se je zavedati pravic in dolžnosti, kadar prihajamo v stik z izvajalci javnih pooblastil, z uslužbenci v javnem sektorju.

Knjiga na zgornji sliki sicer ni najboljša ideja za pripravo na izpit iz ZUP. Pa ne zato, ker obsega 800 strani, ampak ker ima letnico 2001. Namesto te knjige s komentarjem priporočam za izpit raje 200 strani debelo gradivo mariborske pravne fakultete.

Za celovitejšo sliko o zakonu je vendarle koristno prebrati tudi knjigo, čeprav datira v leto 2001. V njej je med drugimi izpostavljena huda redakcijska napaka v 89(6). členu zakona: namesto „vročiti ustrezno pravno sredstvo” bi moralo pisati „vložiti ustrezno pravno sredstvo”. Ta napaka niti po desetih letih, skozi šest parlamentarnih postopkov noveliranja zakona še ni popravljena.

Problem z zakonom o splošnem upravnem postopku je v splošnem isti kot z vsemi zakoni v Sloveniji: ker slovenska sodišča meljejo obupno počasi, se šibkejšim strankam ne splača pritoževati. Močnejša stran, to je v tem primeru javna uprava, posledično pri vodenju postopkov vedé in pišmeuhovsko krši zakone.

Michael Jackson, kralj 80-ih

Tako kot življenje in smrt vsake mega zvezde bo tudi smrt Michaela Jacksona še dolgo burila duhove. Kot kralj popa pa bo v zgodovini glasbe zapisan z zlatimi črkami.

Sovjetska zgodba

Glavni poudarki fima Sovjetska zgodba:

• Stalin v zavezništvo s Hitlerjem ni šel zaradi ideološkega taktiziranja, ampak zaradi ideološke sorodnosti – nista bila ideološka sovražnika, ampak tekmeca;
• Stalin je tehnologijo koncentracijskih taborišč uporabljal že dve desetletji pred Hitlerjem – potem so boljševiki z inštrukcijami prijateljsko pomagali nacistom;
• učinkovitost koncentracijskih taborišč se je močno povečala z iznajdbo „humanega plina”; k iskanju smrtonosnega plina je že deset let pred iznajdbo apeliral irski dramatik G. B. Shaw, da bi likvidirali „nekoristne ljudi”;
• rasistični holokavst nad manjšimi narodi, tudi slovanskimi, in to dobesedno holokavst, sta desetletja pred Leninom zagovarjala že Marx in Engels;
• marksizem ni niti v teoriji dobra ideja, ampak je v temelju zločinska ideologija.

Realni vs. finančni vs. virtualni sektor

Resno: Vsaka družbena (finančna, gospodarska, potrošniška, ekološka, vrednostna) kriza je sama po sebi sporočilo, da obstoječa sistemska razmerja niso ustrezna.

Hecno: Kakšen pa bo vpliv gospodarske krize na spletno aktivnost blogarjev? Zapisi v dnevnikih, ki jih najraje spremljam, postajajo redkejši, nekateri že dlje časa mirujejo. Domnevam, da piscem za pisanje primanjkuje časa oziroma imajo kaj pametnejšega početi. Prav gotovo gospodarske krize niso vzeli za svojo. Tako, kot je napisal Aleš Lisac: ne sodelujte pri gospodarski recesiji.

Srečno: Vsem želim vse najboljše v letu 2009!

Poraba na prebivalca v Luksemburgu

Včeraj, na martinovo, so v Studiu ob 17-ih razglabljali o kulturi pitja vina in vplivu alkohola na zdravje. Slovenija je po porabi vina na prebivalca s 40-imi litri na petem mestu v Evropi. Na prvem mestu je Luksemburg z 58-imi litri.

Eden od gostov je v oddaji poudaril, da je Luksemburg na prvem mestu tudi po porabi sokov in drugih pijač. Slišali smo še pojasnilo, da so davki v Luksemburgu nižji, zato se veliko nakupljenega dejansko porabi v okoliških državah.

No, resnica je malo drugačna. Res so davki nižji (kar se pozna le pri cenah bencinov), ampak hrana in pijača sta za luksemburško mejo (v Franciji, Belgiji in Nemčiji) cenejši. Pri podatkih, preračunanih na prebivalca, je treba za Luksemburg upoštevati nekaj drugega, in to velja tudi za statistiko o bruto družbenem proizvodu na prebivalca: vse tovrstne statistike so za Luksemburg popačene, kajti Luksemburg ima samo 480 000 prebivalcev, skupno porabo dobrin pa povečujejo zaposlenci, ki niso luksemburški rezidenti. Od vseh zaposlenih (332 000) jih je nerezidentov (torej dnevnih migrantov) kar 136 000. Zato nacionalne statistike za Luksemburg kažejo nerealno, previsoko porabo na prebivalca.

Torej, ko primerjamo nacionalne statistike o porabi na prebivalca, je treba pri Luksemburgu zaradi visokega številčnega razmerja med nerezidenti in rezidenti narediti pridržek.

Američanom tega ni treba

V prejšnjem zapisu smo izvedeli, da so Slovenci manj hinavski od Američanov.  Nazornejšo sliko o ameriški mentaliteti podaja visoko spoštovani novinar in politični analitik Jurij Gustinčič v intervjuju za Dnevnik:

Ameriški predsedniki ne spoštujejo tega, kar so govorili v predvolilni kampanji. Evropski politiki se ne morejo vsemu odpovedati, ali pa morajo svoje besede vsaj zaviti v drug papir. Američanom tega ni treba. Franklin Delano Roosevelt je bil kot kandidat leta 1932 sredi ekonomske krize zelo konzervativen politik. Obljubljal je vlado, ki bo z denarjem varčevala. Takoj, ko je prišel na oblast, je v sto dnevih popolnoma spremenil Ameriko. V igro je na veliko vpeljal državo in počel vse razen varčevanja. Izvajal je keynesijansko politiko državnega kapitalizma. Ko je dobil v roke oblast, je spremenil svetovni nazor. Američani zelo resno jemljejo, da si si oblast izboril. Izboril si si jo zato, da jo boš uporabil. Ko postaneš predsednik, si res vladar.
…
V evropski politiki so sovraštva bolj trajna. Če si na eni strani, ne boš čez noč skočil na drugo. Američani to lažje storijo.
…
Zato, ker je politika individualizirana. Ti med bojem ne nastopaš kot predstavnik stranke ali struje. Nastopaš, ker ti osebno hočeš nekaj doseči. Ker gre za tvojo osebno držo, lahko izvedeš tudi salto mortale in nihče ti ne bo zameril. Spopadeš se sam in tudi sebe premagaš sam. Tvojega obnašanja ne določa strankarski aparat. Aparat ustvariš sam. Tudi predsednik sestavi vlado po lastni presoji iz ljudi, ki jih ima na voljo. To niso globoko strankarske odločitve, ampak stvar osebnega premisleka in načrta. V ameriški politiki vlada individualizem. Zato so njihovi politični boji tako privlačni. Zadnje leto pa še posebno. Busheve kampanje so bile dolgočasne, letos pa smo videli velik shakespearovski teater.

Jesen je najlepši letni čas?

Tako pravijo vinogradniki in pridelovalci jabolk, pa tudi ljubitelji pečenega kostanja. Sam se najbolj razveselim krvavic.

Vseeno imam raje pomlad.

Mednarodni dan živali

Danes goduje Sveti Frančišek Asiški, zavetnik živali in trgovcev. Današnji dan je izbran tudi za svetovni dan živali. Ob tej priložnosti priporočam ogled videa skupine Supersoul Connections, posnet ob Plečnikovih arkadah na ljubljanski glavni tržnici. Morda osvoji nagrado na festivalu HDFEST v New Yorku.

Losing my stereotypes

V naslovu je izjava kolegice o izkušnji oziroma prednostih življenja v mednarodnem okolju. V tesnejših stikih s pripadniki drugih nacionalnosti spoznava, s koliko napačnimi stereotipi je živela.

S stereotipi načeloma ni nič narobe, dokler se jim ne daje prevelikega pomena in se ne sprevržejo v predsodke. Pri različnih ljudeh se isti stereotipi različno porajajo, preoblikujejo in izginevajo. Poglejmo, kako se nekateri stereotipni osebki spopadajo s svojimi stereotipi. Zaplet: na luksemburških ulicah se udeležiš rajanja, ki ga spremlja godba na pihala.

Slovenec cinik (velja tudi za priseljence drugih narodnosti), ki se je že v matični državi (beri: v domovini) zmrdoval nad „pleh muzko”, ga bo tudi Luksemburg s svojo folkloro razočaral. O velikem vojvodstvu Luksemburgu bo razvil arogantne stereotipe. Drugi primerek je zarukanec, ki do godbe na pihala ne čuti odpora, a ima vseeno vzvišen odnos do „Slovenčkov”. Zarukanec si bo utrdil prepričanje, da Slovenci le kopirajo Avstrijce, Nemce, Švicarje, Luksemburžane in Francoze. Najvišje na lestvici razgledanih so svetovljani. Slovenec svetovljan bo v vsaki etnični skupini občudoval njene lepote, ponosen pa bo na dejstvo, da je Avsenikova Golica v Evropi največkrat predvajani instrumental. Najnižje na tej lestvici so večni zaplankanci. Večnemu zaplankancu v njegovem skrajno omejenem svetu niti Berlin ne bo pomagal.

P.s.: Napis na zgornji sliki v luksemburščini pomeni: želimo ostati to, kar smo.