Drugi svet, blogološka kriza in pravica do svojega dnevnika

Komu in kaj verjamete, pa prepuščam vam, spoštovane poslušalke in dragi poslušalci.

S takšno izjavo novinarji prepogosto zaključijo svoj komentar ali celo novico. Citirana izjava je največkrat poskus zakriti oziroma omiliti pristranskost. Sam sem na kategorijo takšnih izjav izjemno alergičen. V isto kategorijo spada tudi priljubljena izjava v debatah, „vsak ima pravico do svojega mnenja.“ Dotični je po tej izjavi praviloma deležen še nasveta, naj avtorjevih zapisov ne bere, če mu niso všeč. Skratka, z vidika demokracije gre za odvečno izjavo, ki pa spričo banalnosti razkriva težave sporočevalca: težave z osnovnim razumevanjem demokracije. Izjava je namreč tako samoumevna, da je že odvečna.  

Kako je zgoraj citirana izjava povezana z blogološko krizo, o kateri razpredata Onyx in Savič? Kaj sploh je blogološka kriza?

Nekatere reklame so res zoprne

Kogar zanima marketing, rad pogleda tako dobre kot tudi slabe oglase. Obojim se lahko nasmeješ, od obojih se kaj naučiš. Nekateri oglasi pa niso samo slabi, ampak so nadležni. Človeku gre ob njih dobesedno na bruhanje. Primer obupno groznih so reklame jamba, ki oglašujejo melodije za mobilni telefon. Reklame spar abo (to so tiste, ki morijo s schicke ali sende) predvajajo že tako pogosto, da zaradi njih tudi televizijskih programov TV Viva in MTV ne spremljam več.

Tudi medijske hiše morajo paziti, kakšne oglase spustijo v program …

DSDS - Deutschland sucht den Superstar

V Kölnu je včeraj kot gostja na letošnjem, petem tekmovanju novih zvezd nastopila Mariah Carey. Ko Nemčija išče svojo super zvezdo, najde vsaj eno dobro pevko in enega dobrega pevca. Monika Ivkić je ena od favoritk, pravzaprav najboljša pevka v tem šovu, ki poteka na televiziji RTL. Vsak tekmovalec ima svojo osebno marketinško zgodbo (Monika je v Nemčijo prišla kot begunka s starši iz Bosne), v večtedenskem izločanju pa vendarle odločajo sposobnosti, ki jih pevska superzvezda pač mora imeti.

Respekt!

Poptevejevstvo naj odide z nacionalke

Ena najboljših medijskih novic tega meseca je bilo slovo Boštjana Lajovica z Odmevov. Nekdaj odlična oddaja, sploh kadar sta jo vodila Janja Koren ali Uroš Slak, je postala z Lajovicem tako rekoč negledljiva. Boštjan Lajovic je tipičen poptevejec (predstavnik poptevejevske šole senzacionalizma): ob govorjenju si z rokami daje ritem, zato da (ne)dogodkom prida tragičnost. Posledica tovrstnih poudarkov je dramatičen potek oddaje, ki pri gledalcih ustvari resničnostni občutek spopada na življenje ali smrt. Če tipičen poptevejevec v roki drži mikrofon, je sogovornik videti v nevarnosti pred udarcem v brado; če v roki drži pisalo, sogovorniku grozi poškodba očesa; če drži navaden list papirja, sogovorniku grozi ureznina kot pri piratih. Prihod poptevejevcev na TV Slovenija je bila katastrofalna napaka, ki se (pre)počasi sanira. Oditi morata vsaj še oddaji Milijonar in Piramida (vključno z njunima voditeljema). Razveselil sem se tudi odhoda Lada Bizovičarja, čeprav ob nedeljah popoldne že prej nisem gledal televizije (mimogrede, tudi formula ena me ne zanima); Lado Bizovičar je očitno všeč ljudem z bolnim, kobalovskim smislom za humor. Naj ga imajo - da le ne pride nazaj! Žal je pri Pop-teveju verjetno že predolgo Uroš Slak, zato za nacionalko ni več primeren. Poptevejevstvo je televizijskost najslabše vrste.

Uravnoteženost na lokalni ravni

Mesto Trier vsak teden razpošlje meščanom zastonj mestni časopis. Druga stran časopisa je redno namenjena mnenjem političnih strank. Vsaka od političnih strank, zastopanih v mestnem svetu, ima na razpolago enako velik prostor za predstavitev svojega kritičnega mnenja. 

P.s: Danes mineva 125 let od smrti najslavnejšega Trierčana.

Ali je Luksemburg to, kar želi biti Slovenija?

Avtorica članka v Financah pravi, da je. Res je, da so v povprečju luksemburške plače visoke (predvsem zaradi močnega finančnega sektorja, ki ima določene privilegije), obdavčene so po nizkih stopnjah, minimalna plača znaša 1 600 evrov, socialna podpora prinese preko 1 000 evrov, radodarno se spodbuja starševstvo.

Ampak Luksemburg je prej kot ne protizgled države, ki ima visok BDP na prebivalca. Moji vtisi o Luksemburgu so, da to ni kaj posebno razvita država: administracija je francosko arogantna, kvaliteta storitev je nasploh nizka, promet je kolesarjem neprijazen, prostorsko načrtovanje je za časom, umetnost je železno zarjavela, kriminal se z večanjem števila prebivalstva seveda povečuje, itd.

Edino, glede česar je Luksemburg lahko Sloveniji za zgled, je zdravstveni sistem. Pa še glede tega je drugje po severni Evropi nekaj boljših zgledov.

Nekaj novic iz nemških medijev

Medijski dogodki, vključno z vladno propagando, ki te dneve razvnemajo Nemčijo, so ujeli mojo pozornost, kljub temu da le površno spremljam nemške medije …

Nenavadno visoka inflacija je povzročila, da so potrošniki bolj pozorni na cene živil in pijač v trgovinah. Eno od spoznanj je, da cena za kilogram/liter pri večjem pakiranju ni nujno nižja od cene pri manjšem pakiranju. Paradoksalno, celo nasprotno se lahko zgodi: dvakrat težja bonboniera merci na primer stane celo štirikrat več od lažje, namesto da bi bila največ dvakrat dražja.

Šengenska noč

Šengenska noč je bila noč z 20. na 21. december 2007. „Šengenska meja je padla”, so po polnoči ponavljali radijski reporterji, „meje z Avstrijo, Italijo in Madžarsko ni več”, so novico naslovili pri RTV MMC.

Premik šengenske meje s Karavank na južno slovensko mejo, ki je bil izpeljan minuto čez polnoč, sem sicer zamudil, posnel sem le del radijskega poročanja s krajev dogodka. Vznesenost praznovalcev je bila podobna kot 26. junija 1991. Zato so zame ti posnetki zgodovinski. Seveda so bili prisotni tudi pomisleki.

AFN - mreža radijskih postaj za Američane v Nemčiji

Lov na Natove bombnike je bil neuspešen. Spet sem gledal v lepo, modro, a prazno nebo … Lovil sem ameriška letala, ki v Natovi bazi pri Kaiserslauternu pristajajo tako, da v nizkem letu prečkajo avtocesto.

Ujel pa sem radijsko postajo za Američane v Kaiserslauternu. Imenuje se American forces network (AFN). Presenetilo me je predvsem to, da za temperaturo uporabljajo Fahrenheitovo lestvico. To govori o tem, kako neprilagodljivi so Američani. 

Politično vroča jesen

V Franciji in Nemčiji je zaradi stavk ohromljen železniški promet, v Sloveniji sindikalisti odstavljajo vlado.

V Luksemburgu je posijalo sonce, snega tudi letos verjetno ne bo.