Blog bo dva tedna na velikonočnih počitnicah. Lepe praznike želim!
V slovenskih blogih sem že večkrat naletel na tezo – avtorja ali katerega od komentatorjev – o univerzalnosti morale. Kot da je morala lahko ena sama, večna ter časovno in geografsko nespremenljiva.
Z nekim Fonzijem sem o tem celo resno debatiral. Zdaj opažam, da ta zabitež ni edini, ki zagovarja teorijo o genetsko pogojeni morali (in etiki). Sploh ne vem, odkod ideja, da je morala kulturno (v antropološkem in sociološkem smislu) neodvisna od časa in prostora, torej tudi od ideologije. Tematika o morali je vendar vključena tudi v učni načrt sociologije v gimnazijskih programih.
Debaterji v svetovnem spletu so polni zablod, ne glede na anonimnost.
Borisu Vezjaku sem že večkrat povedal, da je lahko še tak profesor za logiko, ampak če izhaja iz napačnih predpostavk, bo tudi sklepanje napačno. Prav to – postavljanje napačnih predpostavk – kot po pravilu spremlja vse njegovo politikantstvo. V debati na Odmevih 23.2.2010 ni bilo nič bolje. V svoji kritiki medijev je filozof Boris Vezjak takole podal priložnostno definicijo anonimnih blogarjev oziroma komentatorjev:
Gre pravzaprav za to, seveda, da so anonimni komentatorji na spletu po definiciji nekdo, ki si daje duška, ki govori iz nekih nagonskih, da tako rečem, animaličnih nagibov in ki v prvi vrsti pograbi te najbolj vroče, senzacionalne novice, ki sodijo v ta žanr, kot se mu reče, „dramatike krvi in sperme”. In žal je ta zgodba natanko opisljiva s to dramatiko krvi in sperme.