Sramotilni pano kot oblika političnega boja

Pustimo ob strani, da je zahteva na panoju populistično zavajajoča (češ da je bilo stanje na dan 25. junija 1991 natančno določeno in da ne more biti predmet pogajanj, in kar celoten Piranski zaliv da je slovenski). Dovolj zanimiv za razmislek je že sam pojav negativne kampanje po logiki sramotlinega stebra. Sporna zahteva glede mejnega spora deli poslance v dve nasprotni skupini: radikalci so ZA, zmerneži so PROTI. Radikalci računajo na to, da je za njihovo ciljno publiko edino sprejemljivo le, če se odločno izjasnijo za . Po drugi strani negativci na svoje stroške delajo reklamo tistim, katerih ciljna publika ne podpira radikalnih stališč. Prav tako delajo slabo reklamo tistim svojim podpornikom, ki bi sicer radi ciljali tudi na zmerno publiko, a pristanejo v istem tropu s kmetavzarji iz strank SLS, SNS in Lipa.

Negativna kampanja na splošno predvsem polarizira stališča, kar pa se lahko obrne tudi proti njenim promotorjem. Vsaj na dolgi rok to zagotovo velja.

Mati Alojzija

Pravična do dobrih, ostra do slabih

Zaradi tega plakata se je Maribor pred desetimi leti v krčih zvijal od smeha. Plakat se je pojavil v zelo občutljivem času, namreč med volilno kampanjo pred drugim krogom volitev za župana Maribora. Ko je bila policija obveščena o domnevnem kršenju zakona o volilni kampanji, so kriminalisti sprožili temeljito preiskavo. Preiskava se je hitro uspešno zaključila. Ugotovili so, da je plakatno akcijo naročil sam Alojz Križman …

Odpisani se vračajo

Na volitvah obkrožimo ena

Demokratska stranka za politično promocijo uporablja oglas, ki asociira na filmski nanizanki Odpisani in Vrnitev odpisanih. V oglasu nastopata ista glavna igralca kot v filmih izpred dobrih tridesetih let. Da gre za Odpisane, je jasno že ob prvih taktih glasbe. Odpisani so namreč postali kultni.

Vojislav Brajović (Tihi) je danes minister za kulturo v srbski vladi.

Kdo pa so odpisani v Sloveniji danes?

Uravnoteženost na lokalni ravni

Mesto Trier vsak teden razpošlje meščanom zastonj mestni časopis. Druga stran časopisa je redno namenjena mnenjem političnih strank. Vsaka od političnih strank, zastopanih v mestnem svetu, ima na razpolago enako velik prostor za predstavitev svojega kritičnega mnenja. 

P.s: Danes mineva 125 let od smrti najslavnejšega Trierčana.

Zahtevajmo garancije tudi od politikov

Eno od spoznanj iz knjige Tested advertising methods je, da beseda garancija zaradi inflatorne uporabe ni več močen marketinški prožilec. Če želi oglaševalec kupce privabiti z garancijo, mora konkretno navesti, kaj in v kolikšni meri garantira. 

Obljuba o garanciji ima za produkte (izdelke in storitve) različnih vrednosti različno težo. Problem z garancijo za produkte majhnih vrednosti so že stroški transporta. Drugače je z garancijo za produkte velikih vrednosti, na primer za avto ali stanovanje. Pri večjih vrednostih so transakcijski stroški (tudi strošek odvetnikov) relativno nižji. Pri najvišjih vrednostih pa se zgodba presentljivo obrne: za odločitve, ki usodno vplivajo na kakovost življenja danes in celo za naslednje generacije, volivci ne zahtevamo praktično nobenih garancij - razen možnosti, da na štiri ali pet let kupimo spet nove obljube brez garancij.

Zoran Jankovič je veliko obljubljal, a njegove politične obljube niso bile tipične. Nasprotno, bile so konkretne in časovno opredeljene, in s tem preverljive. Od Jankovića seveda nismo zahtevali garancij, veseli bomo že vsake izpolnitve obljub (veliko bo seveda jeznih, na primer vrtičkarji, pa tudi okoljevarstveniki). Vendar bo ena od posledic Jankovićevega vstopa v (lokalno) politiko v prihodnje kakovostni dvig ravni političnega boja. Od tekmecev na naslednjih volitvah bomo zahtevali, da obljube konkretizirajo, tako da bodo preverljive in nedvoumne.

Morda pa bomo kdaj v daljnji prihodnosti tudi od politikov zahtevali garancije. Še torbe samsonite imajo garancijo!

Yes, we can!

Spodbujen z govorom Teda Kennedyja, polnim zanosa (sam je svojo podporo označil za entuziastično), tudi sam verjamem, da so ZDA na dobri poti k reševanju predvsem svojih, posledično pa tudi svetovnih problemov, in ne predvsem k povzročanju.

Naj zmagajo demokrati! Naj Barack Obama postane predsednik ZDA!

A leader who truly has the power to inspire and make America good again!
Only if we replace the politics of fear with the politics of hope!
I feel change in the air!

All we need

Ena bolj zanimivih stvari v okviru prireditev letošnje kulturne prestolnice Evrope je bila razstava All we need. Razstavo so postavili v opuščeno luksemburško livarno Belval. Razstava vabi obiskovalce, naj se zamislijo, kaj vse človek potrebuje v življenju, kaj zares potrebuje, in kakšna je pot stvari, ki si jih lasti. Razvoj naj bo v funkciji večanja kvalitete življenja, ne pa kopičenja materialnih dobrin. Zavedati se moramo razlike, kaj so zares potrebe in kaj le stvari, ki potrebe tešijo. Čilenski ekonomist in ekolog Manfred Max-Neef pravi, da so potrebe vedno in v vseh kulturnih okoljih enake, univerzalne, razlikujejo in spreminjajo se le tešilci potreb.

Meso! Tehtna odločitev?

Risanka? Strip? Maskota?

Delavske demonstracije napovedujejo socialno vojno

NAŠE ZAHTEVE ZA ZVIŠANJE PLAČ SO REALNE IN URESNIČLJIVE!

ČE DELODAJALCI NE BODO PRISTALI NA NJIH, BO KONEC SOCIALNEGA MIRU!

Vsaka vojna je tudi vojna proti samemu sebi …

Reci ne umazaniji!

Pri tekstopesu včasih pokritiziram kako reklamo, redko pa pohvalim. Večina zapomnljivih reklam namreč bolj kot oglaševalca pozitivno oglašuje ustvarjalce. Zgornji filmček pa je po mojem okusu primer odlične reklame. Le izpis oglaševalca na koncu je premalo poudarjen. Učinkoviteje bi bilo, če bi prikaz logotipa navezali na delovno okolje korporacije. Po prvem ogledu sem mislil, da gre za državno financirano akcijo ozaveščanja o odvisnosti od drog.