Deljeni delovni čas

Kaj početi, če imaš delovnik na sredi dneva prekinjen z uro ali dvema prostega časa?

V Luksemburgu bančniki tečejo po cestah in parkih (vse leto, kajti zime so mile), hitro hodijo, kolesarijo, rolajo, hodijo plavat v olimpijski bazen, balinajo, igrajo šah, tudi bridž je v igri,  v sončnih dneh posedajo po klopcah in kaj berejo, ženske še raje na zelenicah poležavajo, nekateri se grejo hladit v nakupovalne centre ali se odpeljejo v kako restavracijo na podeželje, morda gre kdo celo domov spat.

Deljeni delovni čas te prisili k povsem drugačni organizaciji prostega časa. A človek se vsega navadi, celo španskega nočno-jutranjega ritma in večernega delovnika. Meni pa se to zdi nehumano. 

Zdaj nekaj časa ničesar nočem slišati o deljenem delovnem času.

Nemške avtoceste

V filmčku se nič ne dogaja - avtomobili na odcepu za München čakajo v stoječi koloni. Na radiu so poročali o mrtvih svinjah na cesti in samomorilskih voznikih, vendar poročil o tem žal nisem filmsko zabeležil. Po drugi strani pa na srečo nisem zabeležil nobene objestnosti, ki na nemških avtocestah baje grozijo z mostov.

P.s.: Vodič za vožnjo po Nemčiji, kakšne so omejitve hitrosti, kazni, kdaj pričakovati gnečo, itd.: http://www.opentravelinfo.com/

Venček želja

Pristno praznično doživetje želim vsem za jožefovo (še posebej Jožicam in Jožefom), začetek pomladi in veliko noč!

Agrarna reforma

Kdo ugane, iz katerega leta je ta razglas?

Moja želja je, da se takoj prične s pravično rešitvijo agrarnega vprašanja, da se odpravijo robota in zemljiška veleposestva. V obeh primerih bo proti pravični odškodnini dosedanjim lastnikom razdeljena zemlja med siromašne poljedelce. Vsak Srb, Hrvat in Slovenec bodi gospodar na svoji zemlji! V naši svobodni državi morajo biti in bodo samo svobodni lastniki zemlje. Zato sem pozval svojo vlado, naj takoj sestavi komisijo, ki bo pripravila rešitev agrarnega vprašanja.

Nagradna fotouganka št. 15

Nagradno vprašanje: Katera zgradba je na sliki, kako se imenuje?

Nagradna fotouganka št. 14a

Moj dnevnik in jaz greva na počitnice. Vrneva se najkasneje 31. avgusta, ko bo dan D - praznik spletnih dnevnikov. Septembra bom nanizal nekaj mestnih reportaž iz Nemčije in Španije. 

Nagradno vprašanje te fotouganke je: Kateri predmet je na fotografiji?

Nagrajen bo odgovor, ki bo z največ petimi besedami najbolj natančno opisal ta predmet.

Pridevniki v francoščini

Najprej nekaj banalnosti. Pridevnik se v spolu in številu ujema s samostalnikom. Končnica samostalnika in pridevnika v francoščini sicer nista odvisni od sklona. V osnovi imajo pridevniki za ženski spol dodano črko -e. Če se moška oblika konča s soglasnikom (ki se ga ne izgovori), na primer  -en, -on, -el, -s, se pri ženski obliki soglasnik podvoji in doda črka e, izgovorjava se spremeni: européen/européenne [ôrôpéèn], officiel/officielle [ofisjél/ofisjèj], gros/grosse [gró/grós]. Če pa se samostalnik začne s samoglasnikom, se pridevnik za moško obliko včasih spremeni, tako da se konča na -l/-lle, na primer namesto vieux nastane veil, ustrezno tudi ženska oblika - a podani primer je izjema v tem, da za žensko obliko sploh ne obstaja vieuse, pač pa je v vsakem primeru vieille. Enako se zgodi v primerih beau/bel/belle, nouveau/nouvel/nouvelle. Veliko pridevnikov ima obliko participa. Iz glagola marier nastaneta marié/mariée, iz créer pa bi po tem pravilu nastal ljubek par créé/créée. Če se moška oblika konča na -e (pozor, ne -é), ostane ženska oblika nespremenjena, na primer sympathique. Nekaj posebnosti: blanc/blanche, sec/seche, grec/grecque, public/publique, faux/fausse, doux/douce, roux/rousse, jaloux/jalouse, fou/folle, long/longue, frais/fraîche. Vseh pravil tukaj ne bom izčrpal, ampak ena slika je pa le (you get the idea … vous avez eu l’idée).

Pravila, kako tvoriti množino, so podobno “preprosta”: pravzaprav so enaka kot za tvorjenje množine pri samostalnikih. Pridevnik v množini v osnovi pridobi končnico -s (z upoštevanjem spola: blond -> blonds, blonde -> blondes), razen če ima že v ednini -s ali -x. Za razliko od spremembe pri spolu, množina ne vpliva na izgovorjavo. A to je le v osnovi. Včasih pridevnik v množini dobi -x, kot v primeru beau -> beaux. Izgovorjava se ne spremeni [bó], razen če pridevniku sledi samostalnik, ki se začne s samoglasnikom - potem nastane glasovna povezava z z-jem, na primer des beaux arts je [dé-bó-zar]. Kot za samostalnik velja tudi za pridevnik, da iz končnice -al v množini nastane -aux: original -> originaux [orižinal/orižinó], sentimental/sentimentaux [sòntimòntal/sòntimòntó]; seveda pa vedno obstajajo tudi izjeme: banal/banals, fatal/fatals, naval/navals. Pri ženski obliki te rošade ni, torej: originale/originales [orižinal/orižinal], sentimentale/sentimentales [sòntimòntal/sòntimòntal]. Da vendar ne bi bilo “preveč preprosto”, še povejmo, da pridevniki iz nekaterih barv v množini ostanejo enaki kot v ednini in tudi ženska oblika je enaka moški: marron, orange.

Pri vikanju v ednini se uporablja glagol v drugi osebi množine, pridevnik pa ostane v ednini.

Sedaj pa še skupek pravil, zaradi katerih danes sploh pišem o pridevniku: položaj pridevnika v stavku.

Nagradna fotouganka št. 13

To fotko sem naredil nekega sončnega zimskega popoldneva v Trstu. Slikanje je šlo na tesno, saj bil avto na sliki parkiran v strmi uličici, v katero sem se vključeval iz še ožje ulice. V tistem trenutku ni bilo okoli mene nobenega avtomobila v prometu. Zagledal sem odličen fotografski motiv, skočil prav po italijansko flegmatično ven, nahitro naredil tri fotke, skočil nazaj v avto, takoj zatem pa je iz vseh treh smeri pripeljal po en avto. Posrečena izbira trenutka in kraja (dober “tajming”). Ena od fotk, ki so mi danes najbolj pri srcu.

Nagradno vprašanje: V katerem mestu sem pofotkal to mačko?

Nagradno vprašanje: Ime ulice, kjer sem pofotkal mačko na avtu?

Nagradno vprašanje: Kako po slovensko z eno besedo rečemo barvi te mačke (banalni odgovor v stilu bela-rjava-črna ne bo zmagovalni)?

h aspiré/barrier, h muet

V francoščini se h-ja ne izgovarja (kombinacija ch je [š]). Kljub temu se h-ji na začetku besede razlikujejo: nekateri so apirirani (pridihnjeni?), nekateri pa nemi (muet). Kateri je kateri, je odvisno od izvornega jezika, odkoder je beseda prišla oziroma je izvorni jezik nanjo močno vplival. 

Če je beseda grškega ali rimskega izvora, je h na začetku besede nem. Pred besedo pišemo člena le ali la z apostrofom: l’homme, l’hôtel, l’habitude, l’harmonie, l’hiver, l’hypothèse. Izgovorimo tako, kot da l-ju sledi soglasnik. V primeru povezav (glej spodaj) s izgovorimo [z]: les hôtels [lé-zòtél]

Če je beseda prišla iz germanskega jezika in se začne s h-jem, je h aspiriran, člen pred besedo pa pišemo (in izgovorimo) posebej: le halle [l:al], la histoire [la-istwar], la hiérarchie [la-jérarši], le héros [l:éró].

E. Leclerc, Michelin, de Vinci

E. Leclerc je veriga hipermarketov, v katero so se združili manjši trgovci. Priimek Leclerc smo v Sloveniji poznali že prej, vsaj od televizijske nanizanke Allo Allo naprej. Izgovorjava verjetno ni sporna, zadnjo črko izpustimo in rečemo [leklèr]. Včeraj sem predstavil odstopanje od pravila glede zadnje črke v primeru s in t. Zapomniti si velja še, da črke c, f, l, q in r na koncu besede ponavadi izgovorimo (r je seveda francosko mehek, podoben je našemu h-ju). Izgovorjava Leclerc je torej glede na zadnje pravilo nenavadna.