Kaj sploh še ostane Sloveniji

Uradni govorec ministrstva za zunanje zadeve Milan Balažic takole v Odmevih 2.10.2009 predstavil varovalke Slovenije za zaščito svojih interesov proti izsiljevanju Hrvaške in institucij Evropske unije:

Ne vidimo nobene možnosti za kakšno posebno izsiljevanje, ker – kot sem rekel – ima Slovenija karte v rokah. To pa pomeni, da lahko, če Hrvaška ne gre po pravi poti, v določenem trenutku: ali ne zapre kakšnega poglavja, ali gre potem za vprašanje referenduma, ali končno tudi za sprejemanje pristopne pogodbe v slovenskem parlamentu. Tako da teh mehanizmov, ki varujejo slovenske nacionalne interese, je zelo veliko.

Borut Pahor in Milan Balažic sta poleg tega, krucefiks, glede tajnega sporazuma s Kosorjevo zavajala slovensko javnost, da bo do konca arbitražnega odločanja dovolj časa za sprožitev varovalk.

Besedilo arbitražnega sporazuma

Slika: Arbitražni sporazum seveda ne vsebuje zemljevida.

(Vir datoteke: Hrvaški parlament)

ARBITRATION AGREEMENT
between the Government of the Republic of Croatia
and the Government of the Republic of Slovenia

Varnost v cestnem prometu – bi LAHKO ali bi MORALI?

Na sliki: Radar (rumena škatla) na Dunajski cesti v LJ nasproti AMZS

Zakon o varnosti cestnega prometa pestijo iste težave kot nasploh slovenske zakone: nedorečenost in šibke formulacije.

Na to je v Svetu 30.10.2009 opozoril oče ene izmed žrtev prometne nesreče. Predlagal je, da bi iz zakonov črtali besedo LAHKO. Ministrica Katarina Kresal se je najprej strinjala, nato pa s svojim zgledom pokazala, da je to zelo trd oreh:

Alojz Kračun: „Če bi iz zakonodaje črtali – iz vse ali pa vsaj večine zakonodaje – besedice lahko, sem prepričan, da bi v devetdeset procentov bili isti zakoni bolj uspešni. To jaz mislim iz prakse. Pač, na svetu sem že kar dolgo, in vidim, kje so luknje in na kakšen način se ljudje izmuznejo.”

Katarina Kresal: „Ravno zaradi tega ne bo besede lahko. V primeru take hude vinjenosti bo odvzem vozniškega dovoljenja avtomatičen ukrep.”
…
Katarina Kresal: „Namreč, če ga bodo še enkrat ujeli pijanega za volanom, bo to postalo kaznivo dejanje, in lahko bo šel tudi v pripor.”

Planet Slovenija

Borut Ličen v Omizju 21.10.2009:

V tej Sloveniji se t’ko obnašamo, kot da smo mi na Marsu, vsi ostali planeti pa na Zemlji.

Bojan Bugarič v istem omizju:

Ampak mi, ne pozabimo, da delujemo kot – pa ne želim v slabšalnem pomenu govoriti – kot plemenska družba: ko pride eno pleme na oblast, je drugo popolnoma odrinjeno, in obratno.

Zaresova Nova politika

Končno še nekdo, ki je v Lahovnikovi retoriki prepoznal družbeno škodljivost:

Bolj kot na premišljeno politiko to spominja na interventni populizem, morda kratkoročno donosen, dolgoročno pa škodljiv, ker povečuje stopnjo ’sprejemljive’ politične samovolje in negativne selekcije tako za nadzorne svete kot uprave državnih podjetij.

Sam sem pri Mateju Lahovniku oziroma pri Zaresu opozoril na lahkotnost zarečenega kruha, politično nespodobno vpletanje v potek mednarodne preiskave, politikantsko-nestrokovno nabijanje z demagogijo in populizmom. O strankarskem vpletanju v konkretne poslovne odločitve gospodarskih družb raje ne nadaljujem.

Preganjavica Zorana Jankovića

Časovni pritisk gradnje v Jankovićevi jami se stopnjuje. Na območju bodočega stoženskega centra sedaj stroji ropotajo tudi ob nedeljah, od jutra do večera, in celo pod reflektorji.

Če sodim po vnovičnih spremembah gradbenega načrta, župan Zoran Janković s preambicioznimi obljubami že tudi samega sebe preganja. Ena od posledic spremenjenega zazidalnega načrta je, da na gradbišču del izkopa nazaj zasuvajo z zemljino. Načrtovani betonski del se bo zgostil na manjšem območju, zeleni del pa umaknil na obrobje športnega-trgovskega kompleksa.

Hrvaška zmaga

Videti je, kot da sta državi vendarle naredili velik korak v medsebojnih odnosih in da sta obe zmagovalki. Vendar temu ni tako.

Glavni problem šele pride, saj bo treba nantančno določiti pogoje za odločanje v arbitraži. Že sedaj imajo najvišji predstavniki hrvaške politike problem, kako prepričati svoje nacionalistično napumpane politične sopotnike (in prebivalstvo), da so dosegli zmago. To jim uspeva le tako, da svojo zmago razglašajo za slovenski poraz.

Hrvaška pri določanju „načina arbitraže” ne bo pristala na načelo zunanje pravičnosti. Borut Pahor in ostali, na primer Lojze Peterle in Ivo Vajgl, seveda lažejo, da ni bilo močnih pritiskov s strani odločevalcev v EU. Na koncu bo Slovenija zaradi sugestij „verodostojnosti” pokleknila do tal: slovenska oblast (s podporo SDS) bo preprečila tudi referendum o tej zadevi.

To bo pa zares poraz Slovenije. Ne samo zaradi izgube ozemlja in morja, ampak zaradi notranje redukcije demokracije – kar se sicer v novoreku imenuje samoomejevanje.

Nesposobna vlada

Tudi ta vlada ne zna urediti panoge avtoprevozništva. Problem so cestnine, zastoji in dovolilnice. In s tem povezano uničevanje (pre)dragih cest ter onesnaževanje okolja.

Vladni partnerji so v koalicijski sporazum zapisali, da bodo cestnine za tovorni promet povišali na evropsko primerljivo raven, z upoštevanjem stopnje ekološke obremenitve. Minister za okolje je prejšnji teden razkril, da je povečanje tovornega prometa glavni krivec za obveznost v višini 80 milijonov evrov , kolikor mora zaradi preveč emitiranih toplogrednih plinov po kjotskem protokolu plačati Slovenija.

Ampak avtoprevozniki, čeprav sami med seboj sprti, se ne pustijo.
Avtoprevozniki zagrozijo, da bodo šli na cesto. Vlada popusti.
Slovenija puši.

P.s.: Če vlada niti prometa ne zna spraviti v red, ali je potem smotrno upati na velliko težje, učinkovite rešitve v zdravstvenem in pokojninskem sistemu?

Stadion Stožice s polno paro naprej

Športni center Stožice-Supernova gre s polno naprej. Z izbiro novega investitorja je Janković poleg denarja izsilil še nekaj sprememb gradbenega in prostorskega načrta. Najbolj pozitivna sprememba je, da bo POT spričo Koželjevih preferenc ostala nedotaknjena. Namesto razritja Poti in gradnje 58 metrov dolgega mostu čez Titovo cesto je sedaj predvidena poglobitev štiripasovnice. Ni pa še uradno …

Ali je Golobič lagal?

Ali je laž napaka, ali pa se za napako šteje le sprenevedanje, zamolčanje, prikrivanje, nesporazum? Zaresovi pristaši še vedno zagovarjajo, upravičujejo in opravičujejo, da Golobič sploh ni lagal. Čeprav je sam precej jasno priznal, da je lagal.

Gregor Golobič: „Če vi mislite, da laž ni napaka … Mislim, da je pač napaka primeren izraz.”

Katarina Kresal: „Upam, da smo se vsi politiki, tako opozicijski kot pozicijski, iz te zgodbe nekaj naučili: naše besede imajo konkretne posledice, in laž ni nekaj, na čemer lahko vodimo našo politiko.”

Ali Žerdin, Jani Sever, Bernard Nežmah, Matej Makarovič: „O tem ni dvoma, ne!?”