Pivo staropramen je boljše in cenejše od laškega

 

Nemčija nima vzorno razvitega delniškega trga, poleg tega nemške koncerne sedaj pretresajo afere o davčnih utajah, korupciji in gospodarski špijonaži. Ampak v trgovini konkurenca še vedno dobro deluje, zato so se ob lanskem inflacijskem norenju maloprodajne cene na trgovinskih policah povišale manj kot pa pri proizvajalcih. V Sloveniji je bilo ravno obratno – trgovina je zaradi višjih proizvajalskih cen kovala ekstra zaslužek.

Jože Mencinger je v zagovor monopolističnega trga piv v Sloveniji vprašal, kaj bi se zgodilo, če bi Union prevzel Interbrew. Jože M., posledice bi bile naslednje: Laško pivo bi se pocenilo, verjetno tudi izboljšalo; Boško Šrot bi se namesto s cenzuriranjem na Delu moral ukvarjati z optimiziranjem poslovanja v Laškem; predvsem pa nas ne bi bilo sram, da so visoki politični predstavniki in politični botri Toneta Turnška zaradi neke alkoholne pijače zlorabljali nacionalna čustva in izigrali pravno državo.

P.s.: Za paket desetih pollitrskih steklenic piva staropramen sem v akciji plačal 5,49 evra.

 

 

Folklora za svobodno mladino

Ob nekdanjem dnevu mladosti, Titovem marketinškem rojstnem dnevu (Titov pravi rojstni dan je bil 7. maja) in štafeti mladosti, torej na 25. maja, so bili v Titovi Jugoslaviji pionirji prostovoljno sprejeti v mladinsko organizacijo. Pionirji pa so postali na 29. novembra, ki je bil jugoslovanski dan republike in dan pionirjev, takrat so se v pionirsko organizacijo včlanjevali cicibani.

Jugoslovanska komunistična folklora je bila verna kopija sovjetske. Jugoslavija je imela Titove pionirje, Sovjetska zveza je imela Leninove in Stalinove, Vzhodna Nemčija je imela Thälmannove.

Na sliki: Izkaznica vzhodnonemške svobodne mladine (FDJ).

Multikulturni in subkulturni Berlin

Berlin se vidno razvija, čeprav tempo ni več tako hiter kot prvo desetletje po padcu berlinskega zidu. Treba je upoštevati, da je berlinska mentaliteta drugačna od zahodnonemške. Berlin ostaja predvsem multikulturen in poceni. Ti dve odliki se intenzivno razkažeta v času binkoštnih praznikov, na štiridnevnem karnevalu kultur v organizaciji Delavnice kultur. Karneval poteka na trgu Blücherplatz in ulicah, ki ga obdajajo. Berlinčani različnih narodnosti sodelujejo z etnično ponudbo hrane in pijače ter zastonj šovom in glasbo; Slovenci se niso predstavili. Multikulturnost ne pomeni, da različne narodnosti le sobivajo, ampak da se medsebojno bogatijo. Tako kot je Marijino vnebovzetje pristno počastiti v španskih mestih, tako je binkošti svetovljansko doživeti v Berlinu.

Sramotilni pano kot oblika političnega boja

Pustimo ob strani, da je zahteva na panoju populistično zavajajoča (češ da je bilo stanje na dan 25. junija 1991 natančno določeno in da ne more biti predmet pogajanj, in kar celoten Piranski zaliv da je slovenski). Dovolj zanimiv za razmislek je že sam pojav negativne kampanje po logiki sramotlinega stebra. Sporna zahteva glede mejnega spora deli poslance v dve nasprotni skupini: radikalci so ZA, zmerneži so PROTI. Radikalci računajo na to, da je za njihovo ciljno publiko edino sprejemljivo le, če se odločno izjasnijo za . Po drugi strani negativci na svoje stroške delajo reklamo tistim, katerih ciljna publika ne podpira radikalnih stališč. Prav tako delajo slabo reklamo tistim svojim podpornikom, ki bi sicer radi ciljali tudi na zmerno publiko, a pristanejo v istem tropu s kmetavzarji iz strank SLS, SNS in Lipa.

Negativna kampanja na splošno predvsem polarizira stališča, kar pa se lahko obrne tudi proti njenim promotorjem. Vsaj na dolgi rok to zagotovo velja.

Odpisani se vračajo

Na volitvah obkrožimo ena

Demokratska stranka za politično promocijo uporablja oglas, ki asociira na filmski nanizanki Odpisani in Vrnitev odpisanih. V oglasu nastopata ista glavna igralca kot v filmih izpred dobrih tridesetih let. Da gre za Odpisane, je jasno že ob prvih taktih glasbe. Odpisani so namreč postali kultni.

Vojislav Brajović (Tihi) je danes minister za kulturo v srbski vladi.

Kdo pa so odpisani v Sloveniji danes?

Zahtevajmo garancije tudi od politikov

Eno od spoznanj iz knjige Tested advertising methods je, da beseda garancija zaradi inflatorne uporabe ni več močen marketinški prožilec. Če želi oglaševalec kupce privabiti z garancijo, mora konkretno navesti, kaj in v kolikšni meri garantira. 

Obljuba o garanciji ima za produkte (izdelke in storitve) različnih vrednosti različno težo. Problem z garancijo za produkte majhnih vrednosti so že stroški transporta. Drugače je z garancijo za produkte velikih vrednosti, na primer za avto ali stanovanje. Pri večjih vrednostih so transakcijski stroški (tudi strošek odvetnikov) relativno nižji. Pri najvišjih vrednostih pa se zgodba presentljivo obrne: za odločitve, ki usodno vplivajo na kakovost življenja danes in celo za naslednje generacije, volivci ne zahtevamo praktično nobenih garancij - razen možnosti, da na štiri ali pet let kupimo spet nove obljube brez garancij.

Zoran Jankovič je veliko obljubljal, a njegove politične obljube niso bile tipične. Nasprotno, bile so konkretne in časovno opredeljene, in s tem preverljive. Od Jankovića seveda nismo zahtevali garancij, veseli bomo že vsake izpolnitve obljub (veliko bo seveda jeznih, na primer vrtičkarji, pa tudi okoljevarstveniki). Vendar bo ena od posledic Jankovićevega vstopa v (lokalno) politiko v prihodnje kakovostni dvig ravni političnega boja. Od tekmecev na naslednjih volitvah bomo zahtevali, da obljube konkretizirajo, tako da bodo preverljive in nedvoumne.

Morda pa bomo kdaj v daljnji prihodnosti tudi od politikov zahtevali garancije. Še torbe samsonite imajo garancijo!

Rad je imel spletne medije

Janez Drnovšek je bil velik človek, svetovljan, a obkrožen s slabimi svetovalci in še slabšimi izvajalci.

Naj počiva v miru!

Od odpuščanja do maščevanja

Matej Bor: „Vse razumeti se pravi vse odpustiti - vendar vse odpustiti ni odpustljivo, če nočemo ustvariti družbe, ki ne bo ničesar več razumela in nikomur več odpuščala, najmanj pa odpuščanju, ki vse razume.”

Se kdo strinja?

Šengenska noč

Šengenska noč je bila noč z 20. na 21. december 2007. „Šengenska meja je padla”, so po polnoči ponavljali radijski reporterji, „meje z Avstrijo, Italijo in Madžarsko ni več”, so novico naslovili pri RTV MMC.

Premik šengenske meje s Karavank na južno slovensko mejo, ki je bil izpeljan minuto čez polnoč, sem sicer zamudil, posnel sem le del radijskega poročanja s krajev dogodka. Vznesenost praznovalcev je bila podobna kot 26. junija 1991. Zato so zame ti posnetki zgodovinski. Seveda so bili prisotni tudi pomisleki.

Plečnikovo ustavno sodišče

Jože Plečnik ni zasnoval stavbe ustavnega sodišča oziroma takratne trgovinske zbornice, pač pa je svoj pečat vtisnil v prenovo stopnišča (stopnice, podesti, stropovi). Navdihoval se je pri starodavni egipčanski simboliki. Vzorec na zgornji sliki se izrisuje na enem od stropov. Že naravnost ga je naporno gledati, kaj šele navzgor.