Včeraj sem še enkrat, ampak zadnjič napadel Natova letala. Akcijo sem tokrat izpeljal malo po enajsti uri dopoldne, vendar presenečenje ni uspelo: Natovi bombniki niso v nizkem letu preletavali avtoceste. Visoko na nebu sem lahko opazoval le ubogo tovorno letalo, ki mi ga ni uspelo fokusirati. Tako se je končala operacija Kaiserslautern, zaključeni sta tudi operaciji Luksemburg in Nemčija.

Potovanje jo potekalo brez težav. Hujših prometnih zastojev ni bilo, večina nemških dopustnikov je v brezdelje odpotovala že prej. Pravzaprav se ta vikend pričakuje prometni val v nasprotni smeri, ker se bodo že vračali z letovanja. Poslikal me je en mobilni radar s trinožnika, ni se pa se za mano zapodil policijski bmw. V radijskih poročilih so ves dan občudovali lepo vreme in napovedovali Obamov govor v Berlinu.

Koliko tovornjakov …

V Luksemburgu (državi) sem poiskal deset najlepših ruševin. Vseh grajskih ruševin je menda enajst. Na ekskurziji potem manjkajo le ruševine v vasici Eschette, ki se skrivajo pod grmovjem v gozdu, na Rue du chateau.

Ta zapis nosi poslovilno simboliko: sedaj lahko rečem, da zapuščam Luksemburg v ruševinah.

Hesperange

Dudelange

Koerich

Pettingen

Useldange

Esch na Suri

Bourscheid

Brandenbourg

Stolzembourg. Ruševine starega gradu obkrožajo novi grad.

Beaufort

Eden zadnjih opravkov v tej lepi deželi je bilo zapiranje bančnega računa. Nič lažjega? Pač, računati je treba na luksemburško raven storitev.

O pametnih uslužbencih banke Dexia sem že pisal. Ob zapiranju računa sem ponovno – upam, da tudi zadnjič – naletel ravno na „najpametnejšega”. Postopek zapiranja računa je potekal takole:

E: Rad bi zaprl svoj bančni račun. Morebitne nove denarne prilive do konca leta mi prenakažite na drug račun.
B: To absolutno ni mogoče. Ko zaprete račun, nas nič več ne zanima.

E: Potem pa zdaj zaprite račun samo na pol, tako da ima omejeno funkcionalnost. Dokočno ga zaprite šele ob koncu leta, brez da se osebno oglasim pri vas.
B: To absolutno ni mogoče. Tega ne počnemo, je za nas preveč zapleteno.

E: Naj bo! Torej zaprite zdaj ta bedasti bančni račun!
B: Ste prepričani?

(Bankir odide v drugo pisarno in me pusti celo večnost čakati, preden mi izroči dokumente v podpis.)

E: Prosim, da spremenite moj kontaktni naslov, ker se selim!
B: To ni mogoče. Račun je zaprt, spremembe niso več mogoče.

E: Prav, vendar prosim, da mi ničesar več ne pošiljate!
B: Ah, saj vam bomo poslali le podpisane izjave …

E: Ampak jaz nočem, da namesto v moje pridejo v roke tretjih oseb!!!???

(Bankir je spačil obraz podobno kot John McCain na tem posnetku. Ni mu preostalo drugega, moral je spremeniti moj naslov za pošto.)

P.s.: Storitev zapiranja računa stane 58 evrov.

P.p.s.: Objavljam še nekaj slikic Luksemburga kar tako, v slovo.

Institucije Evropske unije. Od leve proti desni: izraznjen azbestni nebotičnik Alcide de Gasperi, stolpnici A in B Evropskega parlamenta, dvojček Sodišča Evropskih skupnosti. Rjava pritlehna gmota za avtomobilsko pločevino je stavba Evropske komisije.

Nekaj korakov stran, čez cesto, se stiska mini pašnik za ovce. Redka drevesa ne zadoščajo več za zakritje razgleda na nebotičnike.

V te skale so izdolbene kazemate.

Grund

Divji kostanj, posvečen rojstvu luksemburškega princa.

Okraski na fasadi.

Psi naj pazijo, kaj počnejo na tratah.

Smetnjaki

Javni vece

Avtobus s prikolico

Traktor

Multilingvizem

Železno kamnita umetnost

Najprej določiš željeni pritisk za pnevmatiko, potem počakaš pisk.

Bivše mejne kontrole: nemške so danes preurejene v turistične biroje, luksemburške so zanemarjene.

Pred in po večerni nevihti

V naslovu je izjava kolegice o izkušnji oziroma prednostih življenja v mednarodnem okolju. V tesnejših stikih s pripadniki drugih nacionalnosti spoznava, s koliko napačnimi stereotipi je živela.

S stereotipi načeloma ni nič narobe, dokler se jim ne daje prevelikega pomena in se ne sprevržejo v predsodke. Pri različnih ljudeh se isti stereotipi različno porajajo, preoblikujejo in izginevajo. Poglejmo, kako se nekateri stereotipni osebki spopadajo s svojimi stereotipi. Zaplet: na luksemburških ulicah se udeležiš rajanja, ki ga spremlja godba na pihala.

Slovenec cinik (velja tudi za priseljence drugih narodnosti), ki se je že v matični državi (beri: v domovini) zmrdoval nad „pleh muzko”, ga bo tudi Luksemburg s svojo folkloro razočaral. O velikem vojvodstvu Luksemburgu bo razvil arogantne stereotipe. Drugi primerek je zarukanec, ki do godbe na pihala ne čuti odpora, a ima vseeno vzvišen odnos do „Slovenčkov”. Zarukanec si bo utrdil prepričanje, da Slovenci le kopirajo Avstrijce, Nemce, Švicarje, Luksemburžane in Francoze. Najvišje na lestvici razgledanih so svetovljani. Slovenec svetovljan bo v vsaki etnični skupini občudoval njene lepote, ponosen pa bo na dejstvo, da je Avsenikova Golica v Evropi največkrat predvajani instrumental. Najnižje na tej lestvici so večni zaplankanci. Večnemu zaplankancu v njegovem skrajno omejenem svetu niti Berlin ne bo pomagal.

P.s.: Napis na zgornji sliki v luksemburščini pomeni: želimo ostati to, kar smo.

Ko pridete v Trier, vrzite kak kovanec v živ vodnjak sreče.