Saarlouis, Saarbrücken, Neunkirchen, Zweibrücken, Kaiserslautern

Tukaj je nadaljevanje reportaže z božične turneje okrog Luksemburga. Iz Pariza se vrnimo nazaj v Nemčijo, najprej v Posarje in naprej v Porenje-Pfalz, naslednjič bomo zaključili v Severnem Porenju-Vestfaliji.

Obmejne pokrajine imajo dolgo zgodovino medsosedskih sporov in osvajanj s strani Francije in Nemčije (Prusije). Ob koncu druge svetovne vojne jih je zasedla Francija, vendar so mejo na koncu določili s plebisciti. Tako kot je Metz prepričljivo pripadel Franciji, tako je Saarlouis pripadel Nemčiji.

Vsa obiskana božična mesta so precej manjša od Ljubljane. Saarlouis je po velikosti primerljiv s Celjem. Nastal je pred 300 leti kot francoska utrdba na vzhodni meji. Utrdbo je postavil slavni vojaški inženir Sébastien Le Prestre de Vauban, na katerega so ponosni tudi v Luksemburgu.

Vstopimo torej v Saarlouiser Christkindl Markt! 😉

Na Velikem trgu so postavili simpatične prodajne hiške, jih lično načičkali in pustili dovolj prostora tudi nakupovalcem.

Dopoldanska malica. Strank še ni bilo. Le firbci …

V pešconi se ni še nič dogajalo. Morda je bil ravno čas maše …

Že smo nazaj na parkirišču ob mestni hiš. Pa se odpravimo naprej v sosednje mesto, upravno središče Posarja.

Saarbrücken je mesto, kot se šika. Postavljeni sta bili vsaj dve sejmišči. Eno na trgu Svetega Janeza v ožjem središču mesta in drugo na griču pri gradu. Obe med seboj povezujejo mostovi čez reko Saar (Saare). Drugo je večje, ima bolj pestro ponudbo in več obiskovalcev.

Sejmišče pri gradu (slikano z grajskih stopnic).

Kostanjarka na grajskem trgu.

Kostanjarka v mestnem jedru.

Takšne veje Nemci obešajo na okna, da okrasijo svoja domovališča.

Obvezna postavitev v nakupovalnih centrih …

V istem dnevu je bilo dovolj časa za mimogreden skok v mali Neunkirchen.

Mesto je bilo naseljeno že pred našim štetjem. Rastlo je s premogovništvom in železarsko industrijo. Pred petdesetimi leti je industrijo opustilo, in na tleh železarne zgradilo trgovski center. Tako je to mestece postalo nakupovalno mesto, ki pa je manjše od ljubljanskega BTC-ja.

Malo sejmišče na ploščadi, slikano iz nakupovalnega centra.

Tudi tukaj je kuhano vino najbolj popularna pijača.

Naslednji na tem obhodu je Zweibrücken.

Sejmišče je postavljeno pred mestno hišo. Nič zabavnega se ni dogajalo, obiska ni bilo. V daljavi sem opazil policijski kordon in skupino glasnih navijačev. Morda so se meščani pred huligani umaknili za štiri stene – ali pa so obiskali božični sejem v katerem od sosednjih mest. 🙂

Sejemski prostor je privlačen, vendar ima neizkoriščen potencial.

Mestna hiša in skorajšnji sončni zahod.

Zadnja postaja, tik pred temo: Kaiserslautern.

Mesto leži na severnem robu Pfalza, največje strnjene gozdne površine v Evropi. Obiskovalec kmalu zazna nadpovprečno število črncev ter veliko ameriške angleščine. K-city, kot mu rečejo Američani, je največja ameriška vojaška skupnost zunaj ZDA. V njej prebiva preko 37 000 osebja, zaposlenega v okoliških NATO-vih vojaških bazah. Osebje uživa določene privilegije – na primer nakup bencina po ameriških cenah.

Gneča v večernih nedeljskih urah priča o živahnem mestnem utripu.

Adijo, Kaiserslautern, pred nami so lepša mesta! 🙂

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: