Seth Godin: Unleashing the Ideavirus

Po Gladwellovi Prelomni točki – če ti je všeč – se zdi logično prebrati tudi Godinovo Moč virusne ideje. Vendar ni tako. Godinova knjiga je dolgočasno ponavljanje enih in istih trditev. Povzamem jih lahko takole: vsiljivo oglaševanje vsevprek brez virusne ideje se ne izplača, ampak ga je treba usmeriti v natanko določeno skupino oziroma roj (angl. hive), in ga v celoti osvojiti.

Knjigo sta v slovenščino prevedla Špela Vintar in Pavel Koltaj.

Godin namesto Gladwellovih poznavalcev, povezovalcev in prodajalcev v epicenter epidemije postavi dve vrsti kihačev: plačani kihači (angl. promiscuous sneezers) in vplivni kihači (angl. powerful sneezers). Prvi so učinkoviti, drugi so kredibilni. Za hitro širjenje virusne ideje (angl. ideavirus) je treba pritegniti čim več kihačev. Naglica je škodljiva, tržišče mora biti dovolj zrelo. Epidemija se bo hitro širila, saj se okuži vsakdo, ki pride v stik z virusno idejo. Kihačem je treba predstaviti preprost način za posredovanje sporočila, predvsem pa jim veliko obljubiti – vsaj spremembo življenjskega stila. Ključno je, da obstaja vakuum, v katerega se bo ideja širila. Vsaka ideja živi svoj življenjski cikel, a z ustreznim negovanjem je možno njeno življenjsko dobo podaljšati. Najboljša pot za širjenje idej je z govoricami, sploh ker je človek itak nagnjen k širjenju govoric. Ena od možnosti je virusno trženje (angl. viral marketing) – to je virus, ki že v sami ideji vsebuje tudi ojačevalnik viroze. Tipičen primer so izdelki, ki so namenjeni interakciji, na primer elektronska pošta. Godin ne pozabi vplesti tudi nasvetov iz svoje knjige o trženju z dovoljenjem (angl. permission marketing). Kako torej “uspeti” v marketingu: 1. izmislite si idejo, vredno virusa; 2. naredite jo elegantno in dolgotrajno; 3. privabite vplivne kihače; 4. pridobite si njihovo dovoljenje za nadaljnje stike.

Upam, da sem uspel pokazati, kako očitno je Godinovo pisanje prazno. Po eni strani za uveljavljene marketinške pojme uvaja nove, ki so povrhu neustrezni (na primer: namesto o tržni niši piše o vakuumu). Po drugi strani omehča svoje konkretne nasvete ali jih celo razvrednoti, ko si izmišlja definicije nekaterih izrazov oziroma načela za opis značilnosti virusne ideje; s tem krivdo za morebitni neuspeh odvrne stran od (slabih) nasvetov, češ da ideja pač ni bila dobra. Primer je definicija vztrajnosti: nekatere ideje so vztrajne in se dolgo obdržijo, druge so krajše in hitreje ugasnejo. 🙂 Najbolj “genialno” sploh pa se je izgovoriti na modrost, da “ideja ni postala virus, ker si po vsej verjetnosti ni zaslužila, da bi postala virus“.

Godin odločno poudari svoj namen, da bi tudi sama knjiga o virusni ideji postala virusna ideja. Eden večkrat izpostavljenih nasvetov za virusno trženje je, naj zastonj ponudimo izdelek, ki nosi idejo. Sledeč temu nasvetu je pričujočo knjigo v elektronski obliki na svoji spletni strani ponudil zastonj. Pravi zaslužek namreč žanje s honorarji za vabljena predavanja. Da nasvet seveda ni univerzalen, priča dejstvo, da ni zastonj ponudil tudi drugih knjig. Čeprav je knjiga brezplačno dosegljiva, branje Godinovih knjig v vsakem primeru odsvetujem.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: