Tam zgoraj, v Helsinkih

Pred dvema tednoma (uf!) sem podaljšani vikend izkoristil za izlet v Helsinke. Prvi vtisi: mesto je videti dokaj rusko (v času železne zavese so tam posneli nekaj holivudskih filmov o Sovjetski zvezi, po ruskem diplomatskem pritisku pa je finska vlada možnost snemanja otežila); Finska je očitno večjezična – poleg finščine je uradni jezik tudi finska švedščina, na vsakem koraku lahko slišiš ruščino, vsi pa obvladajo tudi angleščino (mesto se v švedščini imenuje Helsingfors, v heavy-metal subkulturi pa se mu reče Hell-sinki); meščani so zelo prijazni, radi pomagajo, pa če so trezni ali naliti, podnevi ali zvečer …

Ko smo okoli železniške postaje ob enajstih zvečer (po lokalnem času je svetlo do desetih) iskali življenje, nas je najstniška žurerka povabila, naj gremo kar z njo v nek klub. Ampak tam so zelo mladi … Ne, ne, kje pa je kaka odprta scena, kjer se zvečer zbirajo ljudje? Njen odgovor: “Here??? In Helsinki!?” Še najbližje opisanim željam sta puba Hemingway’s in Baker’s.

Tole je eno od shajališč, vendar le podnevi. Bela stavba je znamenitost, sicer pa večnamenski center, imenuje se Steklena palača (Lasipalatsi).

Park Esplanadi je najboljši kraj za opazovanje ljudi. To je zelena povezava med glavno prometnico Mannerheimintie in pristaniščem.

Skrbimo za čistočo, da se bomo lahko kamorkoli usedli!

Taksi tricikel. Za fotko se nismo nič dogovorili. 🙂

Pevski zborček pred spomenikom.

Fontana pri Ribjem trgu.

Tržnica na Ribjem trgu.

Morda je bila za nekatere (pre)zgodnja ura.

Podobno kot Nemci in Švedi, da o Francozih sploh ne govorimo: poudarjanje nacionalnosti.

Rože so obvezni sestavni del vsake tržnice.

Rdeči losos je pod rdečim platnom še bolj rdeč.

Poročevalka z Evrovizije je na radiu Hit zaradi močnih vonjav po ribah povedala, da je bilo, kot bi jih “snifali”. Srbi so namesto z ribjimi jedmi na svojo zmagoslavno zabavo vabili s “prasenci”. Ne vem, kako je bilo zares v areni Hartwall, ampak na tej tržnici ni prav nič smrdelo. So pa skoraj vsi kaj jedli …

Spominki

Da nas ne bo zeblo.

Javno stranišče.   

Uporaba pisoarja (pisoaari) je zastonj.

Sem že povedal, da so mi nadvse všeč mesta, kjer domujejo galebi? 😉

Če ničesar ne uspe suniti ribičem, poskuša vsaj iz embalaže kaj izvleči.

Eden od mnogih otočkov.   

Pogled iz pristanišča proti centru mesta. Impozantna stavba, ki dominira na griču, je protestantska katedrala. Zjutraj.  

Pod stopnicami katedrale. Popoldne.

Zvečer.

Ponoči.

Oltar.

Mestna hiša (kaupungintalo), pri Ribjem trgu.

Zdaj se odpravimo skozi center in vse do evrovizijskega prizorišča …

Kazino, pri železniški postaji.

Glavna pošta, pri železniški postaji.

Muzej moderne umetnosti Kiasma.

Your pressure turns into pleasure

Cerkev v skali. Tudi sicer je v Helsinkih in okolici opaziti veliko kamna.

Notranjost cerkve.

Všečna arhitektura na Salomonkatu.

In na Arkadiankatu.

Tipične stavbe v spalnem naselju.

Poliisi na ploščadi pred avtobusnim terminalom.

Brezdomci skrbijo za sadje v svoji prehrani.

Finski parlament.

Krajši počitek v parku pri jezeru Töölönlahti. V ozadju, na drugi strani jezera, se vidi zabaviščni park in akvarij. Ampak to nas danes ne zanima.

Eni tečejo, drugi kolesarijo.

Tretji hitro hodijo.

Na travi si podajajo frizbi.

Tale je prišel ptiče nakrmit.

Drevesa so za plezanje.

Smetnjak.

Pot nadaljujemo mimo olimpijskega stadiona.

Končno, Hartwall Areena. Nazaj v center mesta je le ena postaja z vlakom. Z nakupom vozovnice se ne ukvarjamo. Saj, ali ni na mednarodni muzejski dan javni prevoz zastonj? 🙂

V mestu so tile nekaj snemali.

Recepcija v hostlu Mekka. Precej okajeni Helsinčan, ki sem ga (po pomoti) vprašal za pot do hostla, mi je prijazno svetoval, naj se ga raje ogibam, češ da v njem prenočujejo prijateljice noči. Če pa že grem tja, naj pazim na prtljago. Ne vem, ali so res kaki problemi s tatvinami, a problemov ni bilo. Tukaj moram pohvaliti prijazno osebje! K občutku varnosti nedvomno prispeva obvezno prijavljanje na vhodu v stavbo. Vstopati je mogoče 24 ur na dan.

Upravnica (na sliki) mi je o Helsinkih povedala veliko zanimivih reči. Ko je bila še majhna deklica, se je Rusov bala, danes pa se ji “nekateri zdijo zabavni”. Najraje govori angleško. Kot vsak Finec (in Estonec) tudi ona premore svojo kočo v gozdu, vendar pa tja ne zahaja rada – ni tak tip, ne mara vseh tistih malih živalic. Potožila je, kako so danes Finci postali mobilni: sin je v ZDA študiral pravo, sedaj pa v Nemčiji dela za neko multinacionalko …

Zajtrk ti postrežejo ob poljubni uri ponoči ali zjutraj. Skoraj otepati sem se moral vprašanj, ali bo dovolj, ali res ne bi še malo tega ali onega. To naj bi sicer bil tipičen finski zajtrk. Čudno, nič ribjega ni v njem. In le malo mu manjka do ervinatorskega: le še tartufi, kaviar in redkvice. 🙂

Simpatično mesto. Priporočam za en dan in pol! 😉

Advertisements

9 komentarjev to “Tam zgoraj, v Helsinkih”

  1. mojfotoblog Says:

    uf, tale zajtrk pa kr dobr zgleda. v večini hostlov, ki sem jih jaz obiskal po svetu, sem dobil, če sploh, le kruh, rezino sira in čaj ali kavo.

    všeč mi je slika katedrale ponoči 🙂

  2. wrienn Says:

    Otoček bi bil primeren kraj za teleportiranje.

  3. ervinator Says:

    Sam imam odlične izkušnje z nemškimi in luksemburškimi hostli verige Hostelling International. Tudi sicer se mi zdi, da so HI glede na ceno v vsakem mestu najboljša izbira. V Nemčiji in Luksemburgu je v ceno vključen zajtrk po sistemu “all you can eat”, izbira pa je takšna, da bi bilo že količinsko preveč vse poskusiti. Luksemburška veja je sploh napredna: pogosto v katerem od hostlov organizirajo kake zabavno-športne aktivnosti (na primer zvečer večerja in jazz glasba v živo, naslednji dan nordijska hoja, plezanje). S tem privabijo okoliške prebivalce, da vikende pri njih preživijo.

  4. kameleonka Says:

    Ravno danes se je iz Finske vrnila kolegica. Bila je čisto vzhičena in nam široko odprtih oči razlagala, kako je to “čisto drug svet”…

  5. ervinator Says:

    No, a sem ti rekel? 😉 Ampak da je bila vzhičena, hm, hm. Meni je Švedska še vseeno bolj všeč, sploh Göteborg s svojim arhipelagom, kamor peljalo barke v sklopu javnega mestnega prevoza …

  6. ervinator Says:

    P.s.: V zapisu sem pozabil omeniti, da je kar težko najti lokal ali pa prostor v lokalu, kjer je dovoljeno kaditi. Pa alkoholne pijače je po 21. uri v trgovinah prepovedano prodajati.

  7. kameleonka Says:

    Vzhičena nad pokrajino in glavnim mestom… Za ljudi je rekla, da so čudaški (sploh njihovo pretiravanje s pitjem alkohola) in malodane hecni za pogledat – baje da so brez obrvi in imajo bolj ali manj vsi prifrknjene nosove, kar zna baje pri ženskah izpasti dokaj simpatično, pri tipih pa ravno obratno.

  8. ervinator Says:

    Tvoji kolegici se je pa ornk dogajalo tam gor, morda tudi zaradi substanc, ki so bile v zraku okoli nje. 😉

  9. Darja Says:

    Noro lepo je tam gor … Sem se vrnila pred kratkim, in ob ogledovanju tehle slikc me je spet prijela nostalgija, da grem nazaj. Pa ta njihov kruhek, ki ga maš na slike z zajtrka, prav spomnim se, kolk smo ga pojedl. 🙂

    Nora državica, prekrasna … komaj čakam, da se vrnem ❤


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: