Iščem stanovanje. Kaj pa Wasserbillig?

Wasserbillig je luksemburško mestece ob nemški meji, kjer se reka Sauer (fr. Sûre) izliva v Mozelo. Skupaj s sosednjim Mertertom premore komaj 3.500 prebivalcev. Cene stanovanj so tukaj približno 3.000 EUR/m2, samo nekaj sto metrov čez most v Nemčiji pa dvakrat nižje. Do luksemburške prestolnice sta speljana dva železniška tira, železno do Trierja pa še vedno sramoti 2 km enotirne železnice. Mestne oblasti v Trierju so ponosne, da bo nemška zvezna oblast do leta 2011 zgradila še drugi tir …

Enourni sprehod skozi mesto je več kot zadostoval za odločitev, ali bi tukaj kupil stanovanje.🙂


Mimogrede, slik ne objavljam kot galerijo, ker meni in še komu tako pač bolj ustreza.🙂

Motiv za ta zapis je bila tale gradnja ob cesti.

Ista gradnja z zadnje strani

Kablovje pod tlemi

Cenik

Parkec na drugi strani bloka

Županija (urad župana) za Mertert

Spomenik ameriškim vojakom (87. pehotni diviziji), ki so 23. januarja 1945 osvobodili Wasserbillig.
Rjasti spomeniki niso v železarskem Luksemburgu in okolici nič nenavadnega …

Mestno jedro …

To pa je razgled!

V stavbi zadaj, na drugi strani mosta, je verjetno nekoč bila mejna kontrola. Danes je to turistična pisarna, skupna za Wasserbillig in sosednje nemške vasi. Turisti si zelo radi izposojajo kolesa.

Tale hiška bi mi morda ustrezala.

V Luksemburgu so davki na naftne derivate precej nižji od okoliških držav. Sem se pripeljejo Nemci s kanticami in tankajo. Ob cesti se zvrsti 11 bencinskih črpalk (če sem prav štel).

Luksemburška mesta so tesno skupaj, zato isti znak uporabijo za konec enega in začetek drugega.

Maison de soins – sanatorij

Lekarna

Splošni zdravnik, privatna ambulanta . Delovni čas: 8.30-11.00.

Psihoterapevtki Karin in Sussane (KaSu)

Pošta

Železniška postaja

Železnico obnavljajo s pomočjo sredstev Evropske unije.

Informativne vitrine so na vsakem koraku.

Športna dvorana

Picerija

Kebab. Ni bil dober.

Videoteka

Sončni studio

Prodajalna koles

Promet po tej cesti nad vinogradi za avtomobile ni dovoljen. Torej raj za kolesarjenje.  

Vinogradi 

Sprehajalna pot ob Mozeli

Po cesti na levi je še vedno Luksemburg, na desno v vodo pa se pride v Nemčijo. Če želiš v Oberbillig, v garminu pa ne izključiš potovanja s trajektom, te navigacija zapelje v reko …

Urnik. Cena ene vožnje za avto in eno osebo je 2,20 evra.


Prihranili so vsaj 15 kilometrov po cesti …

Labodji pretep. Svojemu kolegu oziroma družinskemu članu se pridružijo drugi labodi in se na ves glas derejo.

Vsiljivec si ni dal zlepa dopovedati, utopiti se pa tudi ne.

Zaključek: Wasserbillig ne pride v poštev. Ne vem, ali sem sploh resno razmišljal, da bi živel v tem malem kraju. V nadaljevanju bom sicer ugotovil, da velikost kraja sploh ni glavni faktor. Če bi našel spodobno hišo s fantastičnim razgledom …

Se nadaljuje …

Iščem stanovanje v Nemčiji: ekskurzija
Iščem stanovanje v Nemčiji: montažne hiše

7 Responses to “Iščem stanovanje. Kaj pa Wasserbillig?”

  1. blitz Says:

    lepo, zelo lepo. 3000 EUR je veliko ampak poglej okolico. Pri nas za ne veliko manj denarja take lepe okolice sploh ne moreš dobiti. Raje imamo razpadajoče fasade, nepokošene in od psov posrane parke, etc.

    Zame je eno od največjih presenečenj v Nemčiji način gradnje. Nemci so kao zadrti in brez domišljije (se seveda ne strinjam), gradijo pa tako privlačno, da lahko samo sanjamo, da bi kdaj to prišlo k nam. Pri nas pa “slovenske tipske hiše”.

  2. ervinator Says:

    Blitz, v ponedeljek bom pokazal nekaj manjših krajev s še lepšo okolico. Ampak problem je, ker tukajšnjo izbiro v bistvu primerjam tudi z ljubljanskim stanovanjem in ljubljansko gorato okolico. No, vseeno bom to poskusil na “tretji način” preseči v torek. A verjetno bo ostalo le pri poskusu …

  3. blitz Says:

    seveda imava verjetno različne interese – meni so po eni strani zaradi družine pomembni parki in zelenice – na tem področju prav veliko slabše kot v Ljubljani bržkone ni nikjer v Evropi.

    Pomembna pa se mi zdi tudi urejenost moje in sosednjih hiš in njih vrtov – rad imam lepe fasade, urejene travnate vrtove pa rože, ne pa garaž, betona, paradajza in solate. na tem področju je pa Bavarska zakon. Z ljubljanskimi fasadami pa itak vemo, kako je.

  4. ervinator Says:

    Blitz, tudi med mojimi kriteriji je bližina parka ena pomembnejših zahtev.

    Veliko slabše kot v Ljubljani morda v Evropi ni, je pa marsikje precej slabše.🙂 Opazil sem že, da ljubljanska mladina poseda po travi v parku Zvezda; to je zelo evropsko. Tudi Tivoli je prijetno živahen, čeprav je bolj v domeni družin z vozički. Obvladujejo pa ga tudi tekači in kolesarji. Kar mu še manjka do evropskosti, so pravzprav gručice ljudi, ki na zelenicah posedejo v krog in ki so že na daleč videti sumljivo: alkoholni pikniki težkometalcev, nogometno preganjanje “zgoraj brez” po najbolj ravnem delu parka ali pa vsaj podajanje frisbija, sončenje jogurtno belih dam v srednjih letih in seveda v bikiniju, mbumawa narečje ganskih črncev, itd. Ko želim najboljše od naštetega kdaj doživeti, se moram tudi jaz premakniti nekaj sto kilometrov do katerega od večjih mest, na primer v Köln, Frankfurt ali Stuttgart … V parkovni del teh mest in njihovih primestij se slabše situirani sloj zgrinja ravno zato, da ubeži siceršnjemu betonsko brezosebnemu vzdušju. Bolje situirani gredo na svoje vrtičke pobrat solato in se zraven posončit, višji srednji razred se zapelje v izbrani avtokamp ob Renu, da si po napornih celodnevnih službah odpočije v hladu.

    Ne vem, kako je glede tega na Bavarskem. No, za München si že povedal, da radi zahajate za Savo, pardon, na obalo Isarja.🙂

  5. jasmina137 Says:

    seveda ti želim, da najdeš ustrezni flat, vendar hiti počasi, ker je branje tvojih zapisov postalo prav zanimiva nadaljevanka! ich welle bleiwe bralka…

  6. blitz Says:

    ervinator, težava v Ljubljani je ravno v tem, kar si omenil – Zvezda in Tivoli. Daleč sta. V Muenchnu ali na Dunaju imaš zagotovo v krogu 10 minut vsaj en park, otroška igrišča so pa še bolj na gosto posejana.

    In pa vzdrževanost parkov je izjemna – so čisti in vedno pokošeni, igrala negovana. Naš park za Bežigradom pa kosijo enkrat na leto, peskovnik je že pol metra globok, tako da dveletni otrok ven ne vidi, psi serjejo vse povprek, igrala so pa iz šestdesetih in zgledajo kot vojaški poligon.

  7. Luksemburški Titanik (za otroke) « Vsaka stvar nekam zadene Says:

    […] kot v Münchnu, pa vseeno … Posted in Mesta in […]


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: