Logika skrajnih “levičarjev”

Najprej pa pojasnilo, zakaj pišem o levičarjih pod narekovaji. Namreč, med skrajnimi levičarji (na primer leninisti) in skrajnimi desničarji (na primer SNS) ni velike razlike – slednjim se prida le atribut nacionalizma. Oboji pa se imajo za levičarje.

Logika omenjenih skrajnežev je dokaj zanimiv pojav. V tem zapisu nas brezobzirni Jelinčič (nekateri ta pridevnik zamenjujejo za inteligentni) ne zanima. Na kratko se bomo sprehodili od francoske povojne “avantgarde” intelektualcev do dnevniških nepomembnežev.

P.s.: Oznako nepomembnež prevzemam od nepomembneža Mića Mrkaića.

Prevladujoča filozofska smer francoskih skrajnih levičarjev se imenuje post-strukturalizem oziroma post-modernizem. Najvidnejši predstavniki so Derrida, Foucault in Lacan. Med ortodoksne lakanovce se prišteva tudi pogosto citirani doktor filozofije iz Slovenije, Slavoj Žižek. Ena od značilnosti post-modernizma je klovnovsko prevzemanje/apliciranje znanstvenih teorij iz naravoslovnih ved: izberejo si na primer neko abstraktno matematično teorijo, predpostavke katere v realnem svetu sploh nikoli niso izpolnjene (banalni primer: teorija velja samo v pogojih obstoja neskončnosti), a jo kljub temu vpnejo v psiho-analitične razlage družbenih fenomenov; tovrstno početje je burleskno še zaradi množice spremljajočih neumnosti, ne samo zaradi neizpolnjenih osnovnih predpostavk … Z nekaterimi podrobnostmi tega početja se je pozabaval fizik Alan Sokal. V branje priporočam tole knjigo.😉

Drug zanimiv primerek je profesor logike na mariborski univerzi, filozof Boris Vezjak. Njegovo priljubljeno početje v časopisnih člankih, sedaj pa v spletnem dnevniku, je zavijanje svojih političnih stališč v logične teoreme, pospremljene z latinskimi imeni retoričnih napak analiziranih izjav. Pustimo ob strani dejstvo, da so nekatere napake odvisne tudi od subjektivne presoje in jih je mogoče očitati vsakomur, ki bogato uporablja retorične figure. Vezjak poleg tega počne nekaj zares nezaslišanega: njegove teze so polne predpostavk o tem, kaj je kdo mislil ali čutil, ko je nekaj izjavil. Iz napačne predpostavke, vemo, sledi karkoli. Včasih lahko celo kaj zadeneš, a v večini primerov za takšnim početjem ostanejo le neumnosti.

Sklenimo ta potep s tipičnim levičarskim nepomembnežem, tipičnim v smislu šibke argumentativnosti pisanja. Izbral sem ga zaradi aktualnosti in ker zapis izmenjave mnenj v njegovem dnevniku ni avtentičen. Navajam izbrana citata iz debate pod tem zapisom:

E: A če si se že potrudil, da si navedek postavil pod narekovaje, bi bil lahko še toliko korekten, da navedeš povezavo na članek ali pa vsaj naslov članka in datum.

A: Prav, pa naj bo tako videti, da si zmišljujem, ko trdim, da je pravim liberalcem socialna pomoč “popolnoma nepotrebna postavka v proračunu”. Kaj ko bi ti meni dokazal nasprotno?

Dotični ateistek svoje anti-logične trditve v nadaljevanju utemeljuje na temle izseku iz političnega programa slovenskih liberalcev:

“Tistim, ki zaradi napačnih življenjskih odločitev niso sposobni poskrbeti zase, pa zagotavlja začasne socialne ugodnosti – če zanje obstaja soglasje, ki vključuje tudi tiste, katerih svoboščine so zaradi tega omejene.”

Je treba še kaj dodati? Žalostno je, da tolikim ne uspe preživeti drugače kot le v svojem do skrajnosti popreproščenem svetu.🙂

29 Responses to “Logika skrajnih “levičarjev””

  1. krtek Says:

    In zakaj mislis, da tvoje mnenje velja vec kot mnenje drugih? To mi ze malo smrdi po užaljenosti…

  2. ervinator Says:

    Krtek, ne gre za to, čigavo mnenje več velja (oznaka nepomembnež je zgolj provokacija), ampak za potek argumentacije. Če je nekdo skregan z logiko, se z njim ni vredno truditi na drugačen način, kakor sem pokazal zgoraj. Če ne razumeš, pa tudi nič hudega.

  3. glodalec Says:

    “Prevladujoča filozofska smer francoskih skrajnih levičarjev se imenuje post-strukturalizem oziroma post-modernizem,” zapiše glavca ervinator. Škoda le, da se ne Derrida, ne Lacan, ne Foucault s takšnim predalčkanjem in reduciranjem njihove misli niso strinjali. Ampak kako bi to lahko bilo znano nekomu, ki je svoje mnenje o zgoraj navedenih mislecih pobral iz Sokala, svojo “kritiko” pa utemeljuje na podtikanjih metodoloških imperialistov tipa Mrkaić?

  4. ervinator Says:

    Prav nobene škode ni v tem, ali so se našteti skrajneži strinjali. Sploh se mi ne zdi pomembno, ali so se kdaj strinjali. Dokazano so traparili strahotne neumnosti, in francoski filozofiji naredili ogromno škodo. Sokal jih je za piko na i v nulo osmešil, tako da sploh niso dojeli.

  5. alcessa Says:

    Eden od znanih levičarjev je tudi Noam Chomsky, čigar generativna gramatika je zasnovana na velikem deležu logike in ekzaktnega razmišljanja, ki pa za razliko od preskriptivnih gramatik ne določa, kako naj bi slovnico uporabljali, temveč, kaj slovnica je oz. obsega (deskriptivna gramatika). Podobno se na naravoslovne vede, predvsem na matematiko (recimo veda o množicah) naslanja tudi veja semantike, katere glavni predstavnik je Richard Montague, matematik in filozof obenem (njegova politična nagnjenja niso pomembna).
    Velik del teh naravoslovna navdahnjenih jezikoslovnih področij ne samo, da je veljaven še dandanes, temveč je tudi prispeval k razvoju modernega jezikoslovja na neizbrisljiv način.

    Kar se tiče Sokala: sama bi se kritiziranja kvazi znanstvenih pristopov lotila samo, če bi bila strokovnjak za zadevna naravoslovna področja in bi točno vedela, o čem govorim (namigujem na kritiko Sokala, opisano v Wikipedii).
    Druga stvar, ki je ne kaže zanemarjati: tudi v preteklosti sta se obe veji dopolnjevali: ni ga bilo slavnega naravoslovnega znanstvenika, ki iz svojega dela ne bi potegnil tudi filozofskih ali podobnih spoznanj, znani avtorji (kot na primer Goethe) so bili sposobni odkriti čisto nove stvari (Goethe: eno od kosti, ki sestavljajo uho) in samo dejstvo, da naša doba univerzalnih genijev ne pozna več, še ne pomeni, da se obe preveč strogo ločeni področji družboslovje – naravoslovje) ne smeta medsebojno oplajati, pa četudi drugapri drugi kradeta ideje za raziskovanje in izražanje pojavov.

  6. ervinator Says:

    Alcessa, s trditvami v tvojem komentarju se popolnoma strinjam. Imam sicer občutek, da nečemu nasprotuješ, ampak ne vem, zakaj … Dodajam, da je vodilni levičarski intelektualec Noam Chomsky oster kritik leninistične in sploh vsake totalitarne ideologije, lakanovcev ne ceni in se je odločno zoperstavil tudi Žižkovim oslarijam glede 9-11.

  7. alcessa Says:

    Hm, nisem ravno protestirala, konkretni filozofi me ne zanimajo preveč (Bolj me zanimajo ideje in ne, od koga so. Herezija, na nek način). Predvsem me zanima in se mi zdi neskončno vznemirljiv princip uporabljanja naravoslovnih principov pri filozofskem, jezikoslovnem in kakršnem koli drugem družboslovnem ustvarjanju teorij in raziskovanju, zato je zame smrtna obsodba, da nekdo (torej Sokal) pravi, da drugi šarlatanijo z ekzaktnimi vedami in sam (sledeč po zapisu v Wiki) ni nič boljši: to me moti. Ne bi me motilo, če bi prišel kak dober matematik in rekel: dečki, to ni to, glejte, tukaj je dokaz.

    Po moji percepciji je Chomsky kar precej na levi (nisem vedela za njegovo dojemanje Lacana idr.) in zdelo se mi je, da je treba dodati, da so tudi levičarji lahko dobri in vplivni znanstveniki🙂

  8. ervinator Says:

    Alcessa, zadnji odgovor pa ni na tvojem nivoju. Sokal je absurdnost početja postmodernistov pokazal najprej s parodijo, potem pa še dokumentarno v knjigi. Prav to knjigo sem zgoraj priporočil v branje. Na podlagi česa sploh sklepaš, da je tudi Sokal sam zagrešil grehe, ki jih očita skrajnim levičarjem? Njegov postmodernistični članek so filozofi pred objavo skrbno pregledali (peer-review), in s tem sami potrdili, da filozofijo dovolj obvlada.

  9. alcessa Says:

    Hm, tokrat bo res trajalo, da se razumeva🙂

    Zapičila sem se v kritiko Sokala in Bricmonta, ki je v Wikipedii pod tvojim linkom do knjige navedena pod naslovom Lack of comprehension of postmodernism, bolj natančno kritiko gospoda Arkadyja Plotnitskega, ki pravi, da jima manjka določenih ključnih znanj (zgodovine vključenih znan. ved, filozofije, in kar je še najbolj pomembno, matematike!) za takšno knjigo in da v tej knjigi sama počneta to, kar v njej očitata.

    Z drugimi besedami, Sokalove knjige ne poznam in če bi jo brala, seveda ne bi znala razsoditi, a je njuna kritika uporabe naravoslovnih ved primerna (sem jezikoslovka). Vendar: očitka, da dela iste napake kot kritizirani osebki v njegovi knjigi, si po mojem ne bi smel privoščiti noben avtor, razumeš? Kdor piše o Fashionable Nonsense, naj obvlada Real Sense…

    Naj dodam še, da mi je tema (naravoslovje in družboslovje) tako pri srcu, da sem enkrat nase opozorila vse prisotne na večjem švedskem jezeru, ker sva se z možem v čolnu med veslanjem glasno prepirala o tem, ali je matematika družboslovna veda (zvoki se po gladini jezera širijo veliko bolj)😀 Zmagal seveda ni nobeden, se ve.

  10. ervinator Says:

    Kot rečeno, Sokalov članek je šel skozi peer-review. Jasno, da so mu, ko je potegavščino razkril, poskusili očitati vse mogoče. Še enkrat, v branje priporočam zgornjo knjigo (za polni užitek je seveda potrebno tudi znanje fizike).😉

  11. alcessa Says:

    Tja. Znanje fizike praviš.🙂

  12. Αναμαρια Says:

    Heh, takole pa se začne zapletati, ko se o matematiki začnejo pričkati nematematiki😀

  13. ervinator Says:

    Αναμαρια, po mojem mnenju ni problem v tem. Banalni primer, ki sem ga navedel v zapisu, je resničen. Pa ni problem v tem, da sem in tja narediš kako matematično ali filozofsko/logično napako, kot je na primer Plotnitsky očital Sokalu. Ampak francoski postmodernisti so se na skrajno bedast način poigravali tudi s fizikalnimi (in še katerimi) teorijami. Šli so v take skrajnosti, da je Noam Chomsky v njihovem početju zaznal lastnosti kulta, Lacana pa opisal kot “an amusing and perfectly self-conscious charlatan.🙂

  14. Αναμαρια Says:

    Se strinjam. Je pa najbolj zanimivo, ko absolutni družboslovci (tukaj ne mislim tebe ali Alcesse) v svoja opletanja z jezikom začnejo vpletati naravoslovne znanosti, v katerih so popolni analfabeti. V spominu imam primer članka B. Ježa v Sobotni prilogi jeseni 2004, ko je nakladal o Janši, Ropu in zaradi boljšega vtisa zraven namešal pametovanja o entropiji😀 Seveda so bila totalen fizikalen meglobrc.

  15. glodalec Says:

    Da so Lacan, Derrida in Foucault traparili strahotne neumnosti ni nikjer dokazano. Če je Sokal napisal pavlihovski članek in je bil ta objavljen v neki postmod reviji, to še ne pomeni, da so takšne neumnosti pisali tudi zgoraj omenjeni filozofi (pa četudi so bili objavljani v isti reviji – to samo kaže, kako beden peer-review board ima dotična revija). Seveda se lahko človek ne strinja z izpeljavami Foucaulta glede družbenega mehanizma kaznovanja in se mu zdi Derridajeva tehnika dekonstrukcije zahodne metafizike smešna. Veliko filozofov je v dialog z idejami omenjane trojice stopilo konstruktivno in – kar je najbolj važno – s poznavanjem socioloških in filozofskih aspektov problematike. To za Sokala ne velja, za tebe pa še manj. Že dejstvo, da na široko operiraš z nekakšnim francoskim postmodernizmom in tlačiš vanj vse, kar ti ne diši (tudi levičarje), pove veliko. Namreč to, da te ta filozofija kot taka sploh ne zanima, ampak jo uporabljaš zgolj kot dobrodošlo sredstvo za diskreditacijo političnih nasprotnikov.

  16. ervinator Says:

    Postmodernistična filozofija je naravnost idealna za (samo)diskreditacijo skrajnih levičarjev.

  17. glodalec Says:

    Skrajneži se diskreditirajo sami, z ali brez kakršnekoli filozofije. Vzemi samo kakšnega von Misesa ali von Hayeka, da ne govorim o neoliberalnih zmazkih njihovih epigonov.

  18. ervinator Says:

    Ravno berem Friedmanov Sploščeni svet. Dokaj zanimivo branje. Ob priložnosti kaj več napišem.😉

  19. glodalec Says:

    Meni gre na jetra, ker tako naivno in navijaško orgazmira ob outsourcingu in na internet onanira vse do 200 strani, kjer je moje letalo končno pristalo. Prav mi je, kaj pa berem vpoglede vojnega hujskača in judofila v gladko delovanje svetovnega gospodarstva.

  20. ervinator Says:

    Ni samo outsourcing, je tudi insourcing.🙂
    Rdeča nit je hiter in učinkovit pretok informacij, za kar pač potrebuješ internet oziroma intranet. Da se v knjigi vse okoli tega vrti, je logično, če pa je “sploščeni svet” svet ploskih ekranov.

  21. glodalec Says:

    Ja, je logično, ampak predvsem duhamorno in redukcionistično.

  22. sss Says:

    “Ena od značilnosti post-modernizma je klovnovsko prevzemanje/apliciranje znanstvenih teorij iz naravoslovnih ved…predpostavke katere v realnem svetu sploh nikoli niso izpolnjene…” Imam občutek, da o epistemologiji strukturalistov in post-strukturalistov ne veš čisto nič. Namesto kvazi-znanstvene kritike del, ki jih avtorji povrh vsega niso nikoli prebrali, bi bilo boljše v roke vzeti kakšen Lacanov seminar. Ali kot je odgovor Chomskemu ponudil nek psihoanalitik: Če Lacana ne razumeš, še ne pomeni, da je šarlatan.

  23. ervinator Says:

    Joj, ne uporabljaj tako visoko zvenečega pojma, kot je epistemologija v zvezi z Lacanom.🙂 Kdor Lacana razume, mu je jasno, da je njegova metoda na nivoju cenene poezije, njegova dela nimajo nobene realne spoznavne vrednosti.

  24. sss Says:

    V kolikor je Lacanova metoda na nivoju cenene poezije, ne more biti spoznana in posledično razumljena ali kakor Freudovi in njegovi psihoanalizi očitajo znanstveniki, ki resnično “klovnovsko aplicirajo znanstvene teorije iz naravoslovnih ved” je njuna psihoanaliza metafizika, “lov na divje goske, ki zapušča zanesljive temelje”, kar je glavni argument zagovornikov kartezijanske epistemologije, ki postmodernim filozofom, ki živijo v popreproščenem svetu ne želijo povedati nič drugega kot “…dva in dva je štiri čisto preprosto zato, ker bog tako hoče” – Lacan.

  25. Cenzorske škarje slovenskih levičarjev na spletu « Neodvisni politični dnevnik Says:

    […] komentar odgovorili, bi morali ob brisanju neprijetnega komentarja odstraniti še svojega. „Levičarska” ignoranca ni znak tolerance, ampak simptom in predhodnica […]

  26. Srce « V koš Says:

    […] predstavitev pojava je očitno tipa “levo”, zatorej je vsakršen strah odveč. Sploh pa sem mnenja, da nekaterih reči pač ni mogoče doumeti […]

  27. Ekspresno pljuvanje po Ekspresu « Neodvisni politični dnevnik Says:

    […] in STA ostali le še (nekateri?) brezplačniki. Skratka, vseh ostalih trobil je na veselje „skrajnih levičarjev” dovolj in tudi dovolj dobro lažejo. Zaresovec Had pa odšteva še 52 […]

  28. ervinator Says:

    Kot zanimivost (in podkrepitev) semle prenašam izsek še ene, zdaj že izbrisane debate z zgoraj omenjenim nepomembnim “levičarjem” (“levičarjem” v narekovajih, ker je bolj kot to le nepismen ignorant):

    E: Glede navajanja virov pa nisi razumel. Seveda je to, kar si napisal, je že nekje napisano. Očitno pa je, da sam nisi nič raziskoval, ampak samo direktno prepisal oziroma prevedel. V takih primerih se spodobi, da navedeš vir.

    A: In kako lahko nekaj prepišeš in pred tem prevedeš, ne da bi predhodno iskal in našel (kar pomeni raziskoval), ve samo ervinator

    E: Raziskovanje je seveda veliko več od tega, da kaj iščeš ali najdeš. Če si tako predstavljaš raziskovanje, je razumljivo, da nikakor ne razumeš, zakaj bi se spodobilo navesti konkretne vire.

    A: In kaj več bi lahko naredil kot raziskal internet? Naj se sam zakopljem v kak laboratorij in špikam podgane? Naj iščem okoli znanstvenike in jim plačujem za intervju zato, da bom lahko sam napisal brezplačni članek na svojem blogu? Naj hodim po knjižnicah in iščem knjige in za vse skupaj zapravim ogromno časa, zastonj? Razsvetli me, prosim.

    E: Raziskal internet? Si pa res smešen. Ničesar nisi raziskal. Spodobilo bi se le, da navedeš konkreten vir, od kje si prepisal.

    A: Kaj se spodobi in kaj ne, obdrži zase in svoj blog, tukaj pa se piše po takšnih spodobnostih, kot bom to sam hotel. Če ti ne paše, me ne beri. Kapiš?

    E: No, hvala za tole golobičevsko radodarnost. Seveda na tvoj na ukaz ne bom ničesar zadržal zase. Dal sem ti dobronameren nasvet, ga na tvojo ignoranco še dodatno pojasnil. Če te drugačno mnenje moti, ga pa ignorantsko, kakršni so nasploh tvoji zapisi, pač izbriši.

  29. ervinator Says:

    Andrej Drapal o vrednotah in logiki (vir: Razgledi.net):

    Kot diplomirani filozof in danes laični praktik sem po ca 30 letih od diplome moral ugotoviti, da so vrednote de facto podlaga logiki. Idealizem civilnih družb pred osamosvojitvijo, ki so (smo) verjele, da lahko družba funkcionira na podlagi formalne demokracije in formalne logike, se je izkazal za napako v razmišljanju. Ne nazadnje tudi sodobna nevroznanost dokazuje, da je sta odločitev za dejanje in logika dejanja posledici in ne vzrok dejanj. Najprej so (ali pa niso) vrednote in šele potem sledi logična argumentacija. Najprej vem, in potem poišcem logično utemeljitev. Lacan je o tem pisal – slovenski intelektualci smo to vzeli kot “kritiko”‘, dejansko pa je to fundament življenja, evolucije, civilizacij.


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: