Blagovna znamka Mercedes-Benz: odkod ime in zakaj

Preko štirideset metrov visoka stavba muzeja Mercedes-Benz se nahaja v predmestju Stuttgarta. Stavba spominja na muzej Guggenheim v New Yorku (ampak Mercedes-Benz je lepši in večji). Pot ogleda se vije krožno navzdol, sledimo časovnemu razvoju avtomobilov. V prehodih med etažami je predstavljen tudi vsakokratni socialni, tehnološki, politični, zgodovinski kontekst, duh časa. Osrednjim dvoranam se kot slepe ulice priključujejo galerije, v katerih so razstavni eksponati urejeni po tematskih sklopih, na primer tovornjaki, avtobusi, tehnična vozila (gasilci, rešilci), najbolje prodajani modeli, itd.

Fokus moje repotaže je zgodba o imenu blagovne znamke.

Beseda Mercedes nikoli ni bila sestavni del imena podjetja v Nemčiji, pač pa je Mercedes-Benz v uporabi le za oznako modelov (avtomobile mercedes-benz izdelujejo v več državah sveta, in možno je, da katera od divizij v svojem imenu vsebuje oznako Mercedes-Benz, na primer v ZDA). Pozor, ime Mercedes je španskega izvora. Mercedes nikoli ni bil merzedes ali mercedez. 😉

Ich glaube an das Pferd. Das Automobil ist eine vorübergehende Erscheinung.” (Cesar Viljem II.)


Zgodba o imenu se začne v drugi polovici 19. stoletja, ko sta nastali dve konkurenčni podjetji, neodvisni drugo od drugega. Karl Benz je ustanovil podjetje Benz & Cie leta 1871, Gottlieb Daimler in Wilhelm Maybach pa sta leta 1890 ustanovila podjetje DMG (Daimler-Motoren-Gesellschaft). Benz & Cie je izdeloval avtomobile benz, DMG pa avtomobile daimler.

Na slikah: 1885 – Daimlerjevo motorno kolo, 1886 – Benzovo motorno vozilo, 1886 – Daimlerjeva motorizirana kočija, 1887 – Daimlerjeva drezina na motorni pogon

Karl Benz je 29. januarja 1886 na patentni urad v Mannheimu vložil patent za inovacijo tricikel na motorni pogon. Istega leta sta Gottlieb Daimler in Wilhelm Maybach v Cannstattu na cesto postavila motorizirano kočijo. To sta bili prvi vozili na svetu, ki ju je poganjal motor z notranjim izgorevanjem. Za prvi avtomobil velja Benzov patent iz leta 1886, kajti oblikoval ga je povsem nanovo. Medtem ko sta Daimler in Maybach le kočijo predelala, da je dobila motorni pogon.

To je bilo mogoče šele potem, ko sta Gottlieb Daimler in Wilhelm Maybach leta 1883 izumila dovolj lahek, a zmogljiv bencinski stroj.

Podobnost med besedo bencin (nemško: benzin) in priimkom Benz je zgolj slučajna. Beseda bencin ima etimološki izvor v benzoin-u, dišeči smoli, iz katere pridobivajo benzol.

Podjetje DMG je po smrti Gottlieba Daimlerja leta 1900 pravico do uporabe znamke Daimler za avtomobile v tujih deželah prodalo drugim podjetjem (v Franciji Panhard & Levassor). To je bil dvorezni meč, saj se je DMG s poslovnim uspehom in širjenjem obsega poslovanja zaradi omejitve glede imena Daimler kmalu znašlo v zagati.

Na slikah: Emil Jellinek, nekaj prvih daimlerjev, 1902 – Mercedes simpleks 40 KM

Eden od odjemalcev Daimlerjevih avtomobilov je bil premožni avtomobilski dirkač Emil Jellinek, ki je živel na Dunaju in v Nici. Leta 1898 je postal zastopnik za DMG. Zaradi Jellinekovega prigovarjanja – in vnaprejšnjega naročila 36 avtomobilov – je glavni inženir Wilhelm Maybach leta 1900 oblikoval zmagovalni avto mercedes 35 KM za avtomobilske dirke.

Na slikah: Adriana Manuela Ramona Mércédes Jellinek

Avto je ime dobil po Jellinekovi hčerki z vzdevkom Mércédes, njeno pravo ime pa je bilo Adriana Manuela Ramona. Z uporabo tega imena so se pri DMG izognili problemu glede uporabe imena daimler za avtomobile izven Nemčije. Motor za avto pa so lahko poimenovali daimler-mercedes. Ta motor je sploh prvi izdelek, katerega oznaka vsebuje ime Mercedes. Emil Jellinek je vzdevek svoje hčerke na avtomobile lepil za srečo. Z imenom Mercedes je postal tako obseden, da si je še svoj priimek spremenil v Jellinek-Mercedes.

O avtomobilu mercedes se je leta 1901 veliko govorilo, saj je zmagoval na dirkah v Nici. Ime Mercedes je za avtomobile zaščiteno od leta 1902 naprej.

Luksuzni mercedes 75 KM dvojni faeton iz leta 1907

Dirkalnik bliskajoči benz 200 KM iz leta 1909. Je prvi avtomobil, ki je presegel hitrost 200 km/h (125 mph). Bob Burman ga je leta 1911 pritisnil do hitrosti 228 km/h.

Daimler-Benz je izdeloval zmagovalne dirkalnike vse do leta 1955, ko se je podjetje (tudi zaradi nesreče v Le Mansu) umaknilo iz tekmovalnega športa. Tja se je v sodelovanju s konstruktorjem Sauberjem vrnilo šele ob koncu osemdesetih let.

Na sliki: Mercedes-benz 26/120/180 S

V času hiperinflacije so banke pritisnile na obe konkurenčni podjetji (DMG in Benz & Cie), naj se združita. Leta 1924 sta imela skupni upravni odbor in enotno prodajno mrežo, leta 1926 pa sta se tudi formalno združila v Daimler-Benz AG. Od tedaj naprej izdelujejo avtomobile združenega podjetja pod blagovno znamko Mercedes-Benz. Pogodba je združeni podjetji zavezovala, da skupaj ostaneta do leta 2000.

Prvi avtomobil znamke Mercedes-Benz. Limuzina mercedes-benz 12/55 KM spalnik iz leta 1926 je bila je blestela z vožnjo po alpskih gorskih prelazih.

Po smrti Karla Benza (1929) je podjetje razvilo dizelski motor. Ta je omogočil skokovit razvoj transportnih vozil, in Daimler-Benz AG je postal največji proizvajalec tovornjakov.

Med leti 1976 in 1985 so izdelali 450.000 primerkov mercedesa-benza 240 D.

Daimler-Benz je leta 1998 prevzel podjetje Chrysler, in nastal je DaimlerChrysler AG. Maja letos so izpeljali oddelitev (spin-off) Chryslerja od združenega podjetja. Novo podjetje se imenuje Daimler AG.

Simulator vožnje v dirkalniku na dirki. V simulatorju sta kabini za dva voznika. Vožnja posnema nekaj dejanskih cestnih dirk, ki so jih snemali s kamero v mercedesih. Tresenje je veliko bolj realistično, kot pa je videti od zunaj. Vse skupaj traja manj kot pet minut. Bolje bi bilo, ko bi bila simulirana le ena dirka – potem bi bilo tudi bolj napeto, adrenalinsko.

Advertisements

2 komentarja to “Blagovna znamka Mercedes-Benz: odkod ime in zakaj”

  1. Sash Says:

    Ja, bil Maja v muzeju in sem bil navdušen, edino kar mi je žal je pa da nisem šel poskusit kako zgleda tale simulacija, ampak je bila taka vrsta, da se mi ni dalo čakati. A mogoče veš če je kaka podbna zadeva še kje razen BMW v Munchnu, ki ga kot vem še obnavljajo?

  2. ervinator Says:

    Ne vem, ali imajo še kje tovrstne simulatorje. Naj ti ne bo preveč žal za to: sediš za volanom, ki ga lahko držiš, lahko pa tudi ne, saj sam trza levo-desno (jaz sem ga držal kompromisno – le z eno roko); ko se ravno vživiš, da bo napeto, se pa ena dirka konča in druga začne. Najboljša stvar, ki sem jo od tega odnesel, je bilo spoznanje, da se v pravem dirkalniku nikoli ne bi želel peljati. Ni udoben. 😉


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: