Nameraval sem kupiti delnice NKBM

Za državno ponudbo o transparentni prodaji Nove Kreditne banke Maribor, ki med upravičence vključuje tudi male in neobveščene delničarje, sem izvedel šele v nedeljo. V prospektu piše, da je ponudba namenjena malim vlagataljem v Sloveniji (zraven narobe piše tudi “majhnim vlagateljem”). Problem za tiste izven Slovenije: izjavo o nakupu je treba podpisati osebno na poštnem ali bančnem okencu, overovitev pri notarju v tujini pa odpade, kajti sodeč po obrazcu za pooblastilo mora biti poleg pooblastitelja prisoten tudi pooblaščenec.

Za nakup se nazadnje nisem odločil. Glavni pomislek oziroma protiargument so med ostalimi našteli v Financah: pričakovati gre velik naval, kar pomeni, da tudi ob vplačilu 50.000 evrov morda prejmeš delnice le do višine 700 evrov. Za ta znesek se mi pa ne da ukvarjati z nakazili in prenakazili.

Odločitev vlade za transparentno prodjo pozdravljam in v bodoče upam na kakšno podobno ponudbo, še raje v nebančnem sektorju. V prihodnje si vendarle želim manj birokratskega kompliciranja ter daljše časovne roke za izpeljavo transakcije. Če se pokaže velik interes in ob pomanjkanju perspektivnih naložb, predvsem primarnih izdaj delnic, naj vlada raje ponudi več podjetij naenkrat – da se izognemo bedastemu pričakovanju in ugibanju, do koliko delnic bo na koncu mali vlagatelj sploh upravičen.

Zaradi teh delnic sem imel zanimivo izkušnjo s svojo luksemburško banko Dexio …

Bankir, ki je nadomešal mojo osebno bankirko, je bil prepričan, da Slovenija ni v evrskem območju, da denarna valuta Slovenije ni evro in da sploh nobena nova članica nima evra. Kajti, njegova utemeljitev: v evrskem območju je samo petnajst mednarodnih subjektov, poleg dvanajstih “starih članic” še Monako in San Marino. In katera je petnajsta? V računalniku ni našel podatka, ampak ravno predvčerajšnjim jim je o tem nekdo predaval. Predlagal sem mu, naj pogleda na spletno stran Evropske centralne banke. Ni šlo. Potem se je zatekel k razlagi, da morda ima Slovenija evro, ampak ni pa članica “euro payment zone“. Ker nisem bil prepričan, kaj v bančniškem jeziku to pomeni, morda SEPA, sem poskusil počasi zaključiti pogovor (tak pogovor se vedno dogaja za mizo v pisarni, in ne ob blagajniškem okencu). Naj mi sporoči, ko bo vedel. Od tega je namreč odvisna višina provizije za nakazilo v tujino. Poslavljal sem se vsaj pet minut. Bankirju se je zdelo potrebno dodati še nekaj neumnosti, na primer: da ne more v območje evrskih plačil vstopiti nova država članica, če pa še stare niso vse notri … Še vedno mi ni sporočil, ali je kaj novega ugotovil.🙂

Ko smo že pri tem, pa lahko še povem, kako je sicer s provizijami. Če gre za nakazilo v evrsko območje, če je izvedeno v evrih, če ne presega 50.000 evrov in če ima bančni račun številko IBAN (nakazila se ne sprovajajo neposredno, ampak je vedno vmes nekaj bank posrednic, zato pri nakazilih brez številke IBAN dodatne stroške povzroča zagotavljanje sledljivosti), se nakazilo kvalificira kot eurotransfer. Za eurotransfer je celotna provizija 0,68 evra, pri čemer sem opravičen provizije do 30 takšnih nakazil v četrtletju – to je že vračunano v strošek vodenja računa, ki letno znese 16 evrov (še 16 evrov plačam za vodenje keditne kartice visa in še 16 evrov za virtualno kreditno kartico, namenjeno izključno spletnim nakupom).

Če pa kateri od štirih pogojev ni izpolnjen, nakazilo postane international transfer. Za international transfer order znašajo provizije 5 evrov do zneska nakazila 2.500 evrov, 10 evrov do zneska 10.000 evrov, 20 evrov do zneska 25.000 evrov, 50 evrov do zneska 100.000 evrov in 100 evrov za višje zneske.

Nauk: Niso samo v Sloveniji dobro plačani bedaki!

2 Responses to “Nameraval sem kupiti delnice NKBM”

  1. Aleš Says:

    Lahko prejmeš celo samo delnice za 270 ali še manj evrov (če je malih vlagateljev več kot 500.000, kar se zdi vseeno malo preveč)

    Zanimivo pa je, koliko bi v takem primeru res zaslužili posredniki pri bančnih nakazilih:

    recimo, da gre za 500.000 nakazil s provizijo (1.71 EUR pri NLB okencu, 0.31 EUR po kliku) samo en evro v povprečju – potem gre še za približno toliko nakazil nazaj (ne vem, kakšno provizijo se plača za to), nekatera nakazila bodo šla tudi iz več lokacij…
    Ugotovimo torej lahko, da bi bilo pri tem iz provizij “kupljenih” minimalno kakih 30 do 40.000 delnic. Torej skoraj en procent ponujenih…

  2. Krvoželjno medijsko stampedo « Neodvisni politični dnevnik Says:

    […] že preizkušamo: država naj ponudi svoje lastniške deleže širši množici malih delničarjev na podoben način kot v primeru Nove Kreditne banke […]


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: