Drugi svet, blogološka kriza in pravica do svojega dnevnika

Komu in kaj verjamete, pa prepuščam vam, spoštovane poslušalke in dragi poslušalci.

S takšno izjavo novinarji prepogosto zaključijo svoj komentar ali celo novico. Citirana izjava je največkrat poskus zakriti oziroma omiliti pristranskost. Sam sem na kategorijo takšnih izjav izjemno alergičen. V isto kategorijo spada tudi priljubljena izjava v debatah, „vsak ima pravico do svojega mnenja.“ Dotični je po tej izjavi praviloma deležen še nasveta, naj avtorjevih zapisov ne bere, če mu niso všeč. Skratka, z vidika demokracije gre za odvečno izjavo, ki pa spričo banalnosti razkriva težave sporočevalca: težave z osnovnim razumevanjem demokracije. Izjava je namreč tako samoumevna, da je že odvečna.  

Kako je zgoraj citirana izjava povezana z blogološko krizo, o kateri razpredata Onyx in Savič? Kaj sploh je blogološka kriza?

Blogološka kriza je (obstajala) v temeljnem nerazumevanju bistva spletnih dnevnikov. Domen Savič in še nekateri aktivisti so se še nedavno zavzemali za nekakšne enotne platforme spletnih dnevnikov, češ da je edini relevantni smoter „blogov“ povezovanje v „blogosfero“ in družbena akcija. V tej smeri da bi bilo treba pisce in bralce vzgajati. No, danes ta „blogolog“ ugotavlja, da je „blogosfera“ mit. To spoznanje pa ni znak krize, ampak kvečjemu konca krize. Blogarski balonček je počil v smislu, da je ošibelo iskanje nekih višjih pomenov „blogov“ (češ da so primerljivi s klasičnimi mediji in da so veliko več kot le spletni dnevniki) na Blogresu in okoli njega. Bistvo spletnih dnevnikov je vendarle trdoživo, dnevništvo je preživelo krizo in še veselo živi. Za ljubitelje definicij je tule še ena: spletni dnevniki so izvedeni finančni inštrumenti osebni dnevniki.

Kakšno vezo ima z vsem skupaj Drugi svet? Ekipa Drugega sveta si je zadala zahtevno nalogo: iz množice pretežno slabo artikuliranih, dolgočasnih in vsebinsko praznih zapisov izpostaviti tiste, ki so vredni branja. Drugi svet izbor „viškov ustvarjalnosti“ niza v kratke povzetke. Povzetki na Drugem svetu niso avtomatski računalniški agregat, ampak jih pišejo člani ekipe Drugega sveta. To opravilo zahteva hitro branje in razvito sposobnost besedilnega razumevanja. Sam menim, da jim to ne uspeva najbolje, saj poanto mojih zapisov precej zgrešijo. Vendar jim tega ne gre zameriti: kljub vsemu na dnevnik privabijo dodaten obisk, in obiskovalec bo že prebral, kar ga zanima. Se pa zgražam, ko vidim, da je moj zapis pospremljen s tako bedasto izjavo, kakršna je naslednja: „Čeprav je odločitev posameznega volilca odvisna predvsem od njega samega, imajo kljub temu javnomnenjske raziskave velik vpliv na končni izid in posledično na strukturo slovenske vlade.

P.s.: Neodvisno od „blogološke krize“ bo tale dnevnik kmalu odšel na počitnice. Iniciativo bo namesto njega prevzel moj politični dnevnik.

Advertisements

13 komentarjev to “Drugi svet, blogološka kriza in pravica do svojega dnevnika”

  1. Domen Says:

    Saj ne vem, če ima smisel, ampak vseeno…moj priimek se piše s trdim č. Hvala.

  2. ervinator Says:

    Popravljam in v prihodnje upoštevam.

  3. jasmina137 Says:

    Kdo je definiral stanje kot krizo in zakaj?
    stanje povezav je moderno, stanje danes pa je postmoderno in … nee. ma kakšne povezave neki, kakšen skupni imenovalec, kakšen skupni etos, en bog, blogobog!?
    Čas bi že bil prepoznati Čas.

  4. Drugi svet Says:

    Na Drugem svetu vsako kritiko (ki le ni žaljiva) sprejmemo kot dobronamerno, tudi tvojo. Upravičene ali ne, dajejo nam podlage za razmišljanje, kje in kako bi lahko pri našem delu bili še boljši.

    Kljub vsemu bi v bran zapisal dva stavka.
    Ob sto in več blogerskih zapisov, ki jih dežurni urednik (pol)dnevno prebere, obstaja možnost, da izbrani povzetek ne zadene poante točno tako, kot si jo je bloger zamislil. Ampak, kot si sam ugotovil, s tem je bralcem vsaj omogočeno, da do tega spoznanja preko blogerjevega teksta pridejo sami. Definitivno pa tega ne bi mogli narediti, če teksta ne bi našli in ga ne bi nihče prebral.

    Kar se pa konkretnega stavka tiče, menim, da je bila novica kot celota pripravljena (povzeta) korektno. Morda je zadnji stavek novice, ki ga navajaš, zastavljen nekoliko neposrečeno, a se po mojem mnenju iz njega kljub temu da razbrati sporočilnost, ki jo nosi. Sam se z njim morda manj obremenjujem, ker mi je pač znano, da ga je na svoj prvi delovni dan pripravila nova članica ekipe Drugega sveta. Izbor zapisa je bil dober, povzetek tudi, sofisticiranost v izražanju pa pride s “kilometrino”.
    Rok Čakš, odgovorni urednik DS

  5. ervinator Says:

    Jasmina, stanje kot krizo (ali kot konec krize) definira vsak blogobog po svoji želji in potrebi. S to mislijo v skupni Čas! 😉

    Rok, pozdravljam vašo novo sodelavko in upam, da ji moja brca ni vzela poguma. Vaše delo načeloma podpiram, želim vam zadovoljstvo in poslovni uspeh. Verjamem, da boste zaradi kritike še boljši.

    P.s.: Ne s „kilometrino”, ampak s „kilometražo”. 😉

  6. Domen Says:

    Dovoli en citat iz moje diplomske naloge:


    “Ob pregledu slovenskih blogov lahko ugotovimo, da celo na tako majhnem medijskem prostoru, kot ga tvorijo slovenski blogerji12, blogosfera ne ustreza zgoraj omenjeni definiciji Tremayna, temveč se bolj nagiba v smer Walterja Lippmanna, ki je blogosfero (nehote) dobro opisal s svojo definicijo javnosti, v kateri trdi: »Javnost ni […] trdno določena skupina posameznikov. Sestavljajo jo pač tiste osebe, ki jih neka zadeva zanima in na katero lahko vplivajo zgolj s podpiranjem ali nasprotovanjem akterjev« (Lippmann v Splichal 1997: 174). Blogosfero bomo tako opredelili kot mnoštvo vseh, povezanih in nepovezanih blogov, ki se vzpostavi samo takrat, ko posamezniki prepoznajo določen skupen problem in ga skušajo s sodelovanjem odpraviti oziroma vplivati na njegovo reševanje.

    Zgornjo definicijo še vedno zagovarjam, sem pa kot mit označil vseprisotno in vedno prisotno blogosfero, o kateri se skoraj vedno govori, ko se omenja ta pojem.

  7. ervinator Says:

    Spomnim se, da si o blogosferi v pomenu višje skupnosti pisal tudi ti, a verjetno nekje od zaključevanja diplomskega dela naprej ne več. Recimo, da „nedavno” označuje obdobje do pred enim letom. Del analize v tvojem diplomskem delu je sicer metodološko čuden (predvsem omrežna analiza). Ne glede na to je diplomska naloga odlična, in nimam nič proti, če datum zagovora diplomske razglasimo za uradni konec blogološke krize v Sloveniji. 🙂

  8. Dajana Says:

    Ja, no. Stvari se spreminjajo. Najprej se izredno hitro spreminja tehnika, za njo pa capljamo mi. Po moje ni nobene krize, ampak prehod v drugo stanje. Tudi na Blogresu je bilo čisto drugače kot lani. Nobenega navdušenja, malo ljudi. Stvari postajajo “normalne”. Zdaj bi lahko že končno začela dobivati plačo, ker pišem blog, ki ga ljudje berejo namesto cajtngov. 😉

  9. ervinator Says:

    Dajana, nisem opazil kakih pomembnih tehnoloških sprememb.

    Domen, iz tvojega zapisa je videti, da še vedno predpisuješ, kaj da bi spletni dnevniki morali postati. Škoda, mislil sem že, da si vendarle opustil to fdvjevsko neumnost.

    Dopolnjujem svoj prešnji komentar: ne glede na metodološko šibkost, jezikovno revnost in zgrešenost implicitnih predpostavk je tvoja diplomska naloga odlična.

  10. domen Says:

    Ne vem, če bereš dovolj pozorno. Sam sem samo podprl regulacijo in navedel nekaj posledic, ki bi jih regulacija lahko prinesla.

  11. ervinator Says:

    Ni problem podpora regulaciji, ampak delitev dnevnikov na „trivialne spletne dnevnike” in „bloge”, potem stališče, da so blogi v konceptu ista stvar kot klasični množični mediji in da je njihov smisel enakovredno sodelovanje v medijski sferi.

    Kakor jaz vidim, se tisti dnevniki (blogi), ki imajo to medijsko ambicijo, sploh nočejo več imenovati blog. Skratka, zgoraj opisani blogološki koncept je v precej slabem položaju: tudi če se začne uresničevati, bo nov pojav hkrati dobil drugo ime, in blogi ne bodo več blogi. 🙂

  12. dronyx Says:

    V neki knjigi o blogih, ki sem jo mimogrede zasledil v tehnični knjižnici, sem zasledil tudi zanimiv prispevek o človeku, ki je pustil službo novinarja v enem večjih ameriških časopisov in postal “s.p.” (v našem žargonu). Svoje pisanje je nadaljeval v obliki bloga, pokrival je isto področje (računalništvo, silicon valey) ter seveda s pridom izkoristil ustvarjeno mrežo poznanstev v industriji, o kateri je pisal. Baje živi celo bolje kot prej, verjetno od reklam.

    Na tak primer jaz pri nas še čakam in ko sem bral prve optimistične zapise o blogosferi sem v nekem trenutku res pomislil, da je kaj takega možno. Torej da bo del najboljših novinarjev zapustil velike medijske hiše, ki jih utesnjujejo in omejujejo ter v Blogosfer, tem novem čudovitem mediju, pričel svojo solo kariero.

    Pa to očitno trenutno ni možno in ne poznam primera (razen morda Vest?) , ki bi uspel na ta način. In ko danes razmišljam se mi zdi, da če bi se tega lotil, ne bi zadeve zastavil kot blog, ker to izven blogosfere ima nekako negativni prizvok (nepreverjene informacije, dvomljive kakovosti, brez kritičnega uredniškega filtra…).

    Moram pa prebrati enkrat od Domna diplomsko nalogo. Upam, da je kje javno dostopona? PDF morda?

  13. ervinator Says:

    Vest.si se otepa značke „blog” in se postavlja kot spletni medij. Ima pa tudi svoj blog. „Blog” nima negativnega prizvoka samo izven blogosfere, ampak tudi znotraj. S spletnim dnevnikom je drugače. 🙂

    Domnovo nalogo najdeš na Cobissu.


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: