Kampanja proti koloradskemu hrošču

Ministrstvo za kmetijstvo vlade Ljudske republike Slovenije leta 1948:

Nevarni škodljivec krompirjevih nasadov, koloradski hrošč (lat. Leptinotarsa decemlineata Say), se je pojavil leta 1946 v naši državi, in sicer v LR Sloveniji, v okolici Brežic na Krškem polju ter v ljubljanskem predmestju v Šiški.

Po natančnem raziskovanju smo ugotovili, da so koloradskega hrošča zanesli na Krško polje l. 1944, in sicer iz Nemčije s pošiljko treh vagonov semenskega krompirja (po nasilni izselitvi slovenskega prebivalstva iz teh krajev so nemški naseljenci obdelovali Krško polje).

Koloradski hrošč je doma v Severni Ameriki, kjer so ga zasledili pred več kot sto leti na krompirjevih nasadih. Ameriški farmarji se borijo proti njemu tako, da škropijo krompirjeve nasade s strupenimi sredstvi, za kar izdajo vsako leto mnogo milijonov dolarjev.

Po prvi svetovni vojni so zanesli hrošča v Evropo, in sicer na Francosko, kjer se je najprej razširil na razsežnem ozemlju v okolici mesta Bordeaux. Čeravno bi bilo mogoče razširjanje škodljivca ustaviti in ga celo popolnoma zatreti, tamkajšnji lahkomiselni in nemarni kmetovalci tega niso storili, in tako je od leta 1922 napredoval dalje koloradski hrošč na potu od obale Atlantskega oceana.

Odrasel koloradski hrošč je 1 cm dolg, podolgovat, na hrbtu izbočen, na trebuhu ploščat. Glava in ovratnik sta pomarančaste barve, zgornji krili ali pokrovki slamnato rumeni ter imata podolgem 10 črnih prog. Spodnja opnasta krila so rožnato rdeča. Samec je nekoliko manjši od samice.

Izlegle ličinke so 1,5–2 mm dolge, pomarančno rdeče barve in zelo požrešne. Odrasla ličinka meri 1,5 cm, je rdeča, le po glavi črna. Ob straneh ima v dveh vrstah črne pikice. Zadek je precej debel in navzgor izbočen, nekoliko grbast ter proti koncu zožen.

Na podlagi podrobne proučitve sovražnika moramo izbrati primerne in uspešne ukrepe, ki jih je seveda treba pravilno izvajati v sami borbi. Nujno je, da že vnaprej izdelamo temeljito premišljen načrt za borbo, upoštevajoč tudi čas, v katerem bomo posamezne ukrepe izvedli. Vodilni kader je treba strokovno usposobiti, mu vcepiti vero v zmago, obuditi v vodstvu zavest in odgovornost, ki je potrebna, da svojo nalogo najzvesteje izvrši. Vodstvo mora poskrbeti, da bo vsa delovna skupnost prežeta z navdušenjem in krepkim borbenim duhom. To borbenost je treba ohraniti od začetka do konca akcije v vseh sodelavcih.

Največji uspeh dosežemo najlažje v maju, z zbiranjem odraslih hroščev, ko prilezejo iz zemlje. Hrošči se najprej okrog 10 dni hranijo in šele nato začno izlegati jajčeca. Ako jih v tem času poiščemo in do zadnjega uničimo, je žarišče očiščeno. Ako pa smo z obiranjem hrošča zakasnili in so samice hrošča znesle jajčeca, potem se iz jajčec izležejo ličinke, ki ostanejo na napadenem krompirju polnih 15 dni. Odrasle ličinke zapuste napadeno rastlino, se zarijejo v zemljo in tako izginejo našim očem. Na krompirjevi njivi nastane tako imenovano ustaljeno žarišče, ki ga je mnogo teže korenito iztrebiti. V LR Sloveniji obstojajo ustaljena žarišča v treh okrajih: v Krškem, novomeškem in trebanjskem. Iz navedenih središč se je lansko leto hrošč razširil še v druge kraje.

Hrošče išče in obira lahko vsakdo, mlad ali star. Posebno nam morejo v tem pogledu pomagati ženske in šolska mladina pod vodstvom svojih učiteljev, pa tudi srednješolska mladina pod vodstvom svojih profesorjev. Pri pregledih in zbiranju ter uničevanju koloradskega hrošča se člani skupin razvrstijo na krompirjevi njivi v strelski vrsti tako, da hodi vsak član skupine med vsako drugo krompirjevo vrsto. Počasi stopajo vštric, pazljivo pregledajo vsak krompirjev grm z leve in desne strani. Z rokami odgrinjajo grmušlje ter pregledajo tudi zemljo pod grmom. Vsak član skupine nosi s seboj steklenico z nekoliko vode in petroleja ter vanjo spravlja hrošče in ličinke. Ves čas pregledovanja in obiranja ter uničevanja gre vodja skupine za posameznimi člani ter nadzira, da vestno in pazljivo vršijo zaupano jim nalogo.

Dvakrat na mesec bodo množični pregledi vseh krompirjevih nasadov v vsej LR Sloveniji. Organizirali jih bodo okrajni in krajevni ljudski odbori po predpisanem načrtu (glej v prilogi načrt pod IV). Ako se bo pri množičnih pregledih ugotovilo okuženje, ki ni bilo pravočasno prijavljeno, bo odgovorni posestnik zakupnik ali uživalec krompirjevega nasada kaznovan v smislu odredbe.

Vir: Gradojevič Mihailo (1948): Vprašanje koloradskega hrošča v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji

P.s.: V komunističnem bloku je bil koloradski hrošč razglašen za ameriškega agenta hladne vojne.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: