Cenzura pri Marku Jenšterletu III: O življenjskem standardu in statistiki

Zunanji dolg Jugoslavije (Vir: Jože Prinčič, Neven Borak: Iz reforme v reformo: slovensko gospodarstvo 1970-1991, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, 2006; stran 445)

Pod zapisom o zgodovinskem spominu smo primerjali tudi današnji življenjski standard s tistim pred 30-imi leti, premetavali številke o zadolženosti, pri tem pa še debaterja Kodra, ki se ponaša z doktorskim nazivom, učili osnove statistike.

Za tragično figuro v debati se je pokazal debater Rado, ki je kar po vrsti vse številke napačno navajal: da je bilo v letu pred slovensko osamosvojitvijo vseh nezaposlenih pod 10.000; da je bil dolg v času Titove smrti 3 milijarde USD, deset let kasneje pa 23 milijard; da je bilo v šestdesetih politično zaprtih 10 ljudi na dva milijona prebivalcev.

Izkazalo se je (v komentarju 2.1.2010 ob 12.55), da Rado meša jabolka in hruške – pa ne zato, ker bi rad naredil sadno mešanico.😀 Drugače povedano, ubogega Rada teži funkcionalna nepismenost. Pri primerjavi zadolženosti Jugoslavije je na primer za eno leto vzel podatek o javno garantiranem dolgu, za drugo leto pa o skupnem zunanjem dolgu.😀

Kakorkoli že, spodaj lepim nekaj svojih komentarjev iz debate, na koncu dodajam še nekaj zanimivih pasusov iz knjige, ki zgodovinopisno obdela poskuse jugoslovanskih reform.

  • ervinator pravi:
    27. December 2009 ob 19:59

    Rado, samo še naprej potrjuješ, da pojma o pojmu nimaš in da si kar nekaj izmišljaš. Res ne vem, zakaj bi potem zate delal povzetke svojih stališč, saj iz zgornjega sledi, da tudi povzetkov ne boš zmogel dojeti.

    Kar se pa tiče podatkov tvojega zagovora svobode v komunizmu. Načeloma podatek o brezposelnosti nič ne pove o tem, ali so se zaposleni bali kaj reči. Prav tako nič ne pove o tem, koliko jih je frčalo na cesto – lahko so se kje drugje zaposlili, lahko nadaljevali kot kmetje ali obrtniki, lahko so emigrirali.

    Ampak že dejstvo, da lahko resno jemlješ podatek o zgolj 10.000 brezposelnih leta 1990, veliko pove o tvoji (ne)zmožnosti razumske presoje tedanjih razmer.
    Tole je videti bolj realno: Število registriranih brezposelnih v Sloveniji se je z 28.000 oseb v letu 1989 povzpelo na skoraj 130.000 v letu 1993, četudi velja upoštevati, da je v zadnjih letih socialističnega jugoslovanskega gospodarstva bilo v Sloveniji že vsaj 40.000 prikrito brezposelnih oziroma tistih zaposlenih, ki so še imeli delo samo zaradi socialnih razlogov.

  • ervinator pravi:
    28. December 2009 ob 17:51

    Nevenka, vsi povprečni, ki jih poznam, hodijo tako na morje kot na smučišča. Med njimi so tudi družine z enim, dvema ali tremi otroki.
    Zakaj pa ti misliš, da si povprečni ne bi mogli tega privoščiti?

  • ervinator pravi:
    29. December 2009 ob 19:52

    Nevenka, če je to res, imaš precej čudne znance – v Kodrovem jeziku “podpovprečne.

    Kodr, da se da statistično dokazati skoraj karkoli, trdijo samo tisti, ki o statistiki nimajo pojma – in ki seveda ne znajo prepoznati metodoloških napak. Moje navedbe o teoriji so bile odgovor na tvoje/vajine zmote/stupidnosti o teoriji. Vendar jih očitno nisi/nista razumela, saj še naprej ponavljaš neumnost o modusu. Ni bilo skrivanje za teoretične akrobacije, ampak konkreten odgovor na tvoje/vajine konkretne stupidnosti. Kar se pa tiče osebne diskreditacije in odvračanja pozornosti od teme debate, vajini poskusi v tej smeri (pa ne samo omenjanje zlonamernega lažnivca in podleža Brumna) prav nič ne zaostajajo za vajinimi lastnimi očitki.

Dodajam še nekaj zanimivih dejstev o tegobah povojne Jugoslavije. Vir: Jože Prinčič, Neven Borak (2006): Iz reforme v reformo: slovensko gospodarstvo 1970-1991, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.

Delež dolga v BDP seveda ni nepomemben. Tuje finančne institucije so v 80-ih na podlagi slabe plačilne bilance in hiperinflacije v Jugoslaviji ocenile, da država spričo katastrofalnih javnih financ ni zmožna redno servisirati svojega dolga. Zato so se pogoji reprogramiranja za Jugoslavijo izjemno poslabšali, obrestna mera se je povišala.

Do sedemdesetih let se je Jugoslavija bolj malo zadolževala v tujini. Presežek uvoza nad izvozom je pokrivala z nakazili zdomcev, dohodki od turizma, transporta in drugih storitev. Zadolženost države v obsegu 3,2 milijarde dolarjev v letu 1971 zato ni bila problematična. Toda v sedemdesetih je prišlo do občutnega poslabšanja v tekomčem delu plačilne bilance, kar je vplivalo na večanje zadolženosti. Trgovinski primanjkljaj se je z 1,7 milijarde dolarjev leta 1973 povečal kar na 7,9 milijarde dolarjev leta 1979.

V sedemdesetih letih je socialistično potrošništvo uspelo odvrniti prebivalstvo od političnih vprašanj. Televizija, hladilniki in pralni stroji so bili na široko dostopni, vendar pa so bile te razmere nevzdržne, saj so temeljile na pritoku zahodnih posojil. Ko so ta usahnila, je prišlo do pomanjkanja potrošniških dobrin po vsej Vzhodni Evropi.

Leto 1980 je bilo usodna ločnica v razvoju jugoslovanskega socialističnega gospodarstva. Viri tuje akumulacije so presahnili. Zaradi poslabšanja razmer v svetovnem gospodarstvu, lastnih slabosti in neodgovornosti so se zrušili temelji navidezne uspešnosti, ki so celo desetletje zagotavljali preživetje neučinkovitemu gospodarskemu sistemu in politiki. Jugoslovanskega gospodarskega čudeža je bilo nepreklicno konec.

Finančna zadolženost je od leta 1977, ko je znašala 35 % celotne zadolženosti, leta 1982 zrasla na 45 %, delež blagovnih posojil pa padel od 63 % leta 1977 na 45 % leta 1982. Ta gibanja so jasno kazala, da so nova finančna posojila nadomeščala prejšnja srednjeročna in dolgoročna posojila, namenjena investicijam, da so se torej najemala posojila za odplačevanje starih posojil in za financiranje plačilnobilančnega primanjkljaja.

S prvim prestrukturiranjem dolgov [leta 1983] je morala jugoslovanska država prevzeti obveznosti garanta tudi za tiste kredite, ki so bili do tedaj najeti brez garancije države [zahteva Mednarodnega denarnega sklada]. Spomnimo se, da se je v obdobju 1970–1982 dolg tujini povečal za skoraj 9-krat, z 2,3 milijarde dolarjev na 20,3 milijarde dolarjev.

V osemdesetih letih je jugoslovanska strojna industrija proizvajala dve tretjini izdelkov, ki jih v svetu skorajda niso več uporabljali. Cena teh izdelkov v izvoznem seštevku je zelo padla. Že leta 1980 je imela Jugoslavija 64 % svojih izvoznih izdelkov v podpovprečnih cenovnih razredih. Leta 1986 jih je bilo že 87 %.

V knjigi poleg tega preberemo (na straneh 37–45), da so se razvojne razlike znotraj Jugoslavije povečevale. To pokažejo različni ekonomski kazalniki: beta, sigma in gama konvergenca. Slovenija se je torej razvijala hitreje kot ostale republike. Razlika med Slovenijo (najboljša) in Hrvaško (druga najboljša) je bila večja kot razlika med Hrvaško in najbolj zaostalo regijo, Kosovom. Situacija je bila po drugi strani relativno neugodna tudi za Slovenijo. V primerjavi z Zahodno Evropo se je razvojni zaostanek Slovenije povečeval.

3 Responses to “Cenzura pri Marku Jenšterletu III: O življenjskem standardu in statistiki”

  1. Občutek sreče in družbena neenakost « Razglednice z mojega vrta Says:

    […] za vrednotenje ocen in verjetnosti. Poleg tega ponuja oziroma dopolnjuje odgovor na vprašanje, zakaj del družbe sedanji življenjski standard vrednoti nižje od tistega v komunizmu. Posted in Kako se svet vrti. Leave a Comment […]

  2. ervinator Says:

    Miha Mazzini o bolečem iskanju poti iz socialističnega fevdalizma (vir: Če ti ni kaj prav, se pa izseli!):

    Ker pa se življenje na kreditih izteka, nas navdaja občutek katastrofe, stanje, ko Tita ni, torej titanik.

  3. ervinator Says:

    Miha Mazzini o dementni nostalgiji po jugosocializmu (vir: SiOL):

    Srčika nostalgije je torej kupovanje: neprestano je bilo treba razmišljati o tem, kje boš dobil kurilno olje, kje banane, kje kavo, kje plenice, vložke in WC-papir. Skratka, socializem ni zares potreboval duhovnega življenja, ker so vsega zapolnili predmeti. Bil je torej skrajno potrošništvo z najmanj možnimi objekti.


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: