Klientelizem

Borut Pahor na novinarski konferenci vlade 4.2.2010, dva dneva po tragičnem dogodku:

Ali je kdo kaj spregledal? Ali je kdo kaj zamudil? Ali kdo ni kaj opravil, pa bi moral? Vse to moramo videti in pogledati v celoti, da bomo znali najprej poskrbeti za to, da se take tragedije, kolikor je le mogoče, ne bodo več dogajale!

Predsednik vlade lahko začne pri pravosodnem ministrstvu (vir: Dnevnik 6.2.2010):

V sagi z bulmastifi se je tudi izkazalo, da državljani nimajo praktično nikogar, ki bi v takih primerih zastopal javni interes. To je naloga državnega pravobranilstva, ki je sicer vložilo tožbo zoper odločbo kmetijskega ministrstva o vrnitvi bulmastifov lastniku, a jo je upravno sodišče zavrglo. Državno pravobranilstvo je ocenilo, da je ministrstvo s svojo odločitvijo ogrozilo varnost ljudi, vendar je njegova tožba “padla” iz povsem banalnih razlogov – vrhovno sodišče, kamor se je pritožil pooblaščenec dr. Baričeviča, je ocenilo, da bi državno pravobranilstvo za ta primer potrebovalo posebno pooblastilo vlade.

Državna pravobranilka Darinka Novak Zalaznik priznava, da jih je takšna odločitev vrhovnega sodišča presenetila, saj je doslej zadostovalo tudi splošno pooblastilo vlade, da jo lahko zastopa v posameznih primerih. Tako so v istem mesecu dobili dve različni sodbi – v enem primeru so jim priznali splošno, v drugem (bulmastifi) pa bi potrebovali posebno pooblastilo. Novak-Zalaznikova pravi, da so vlado sicer zaprosili zanj, a ker je upravno sodišče njihovo tožbo zavrglo prej, preden je vlada odločala o izdaji posebnega pooblastila, je prošnja zanj postala brezpredmetna. To se je zgodilo lansko poletje, v vladi pa so nam takrat pojasnili, da so na pravosodnem ministrstvu ocenili, da bi vlada pred izdajo takega pooblastila potrebovala stališče kmetijskega ministrstva. Zaradi “zastaranja” tožbe je tako splavala po vodi še zadnja možnost za razveljavitev sporne odločbe kmetijskega ministrstva o vrnitvi bulmastifov lastniku.

Gradivo ministrstva: Kronologija dogajaja v primeru »BULLMASTIFFI«
Update: Poročilo o upravnem postopku in upravnem sporu, dokumenti na MKGP.

P.s.: Od vseh slovenskih kmetijskih ministrov edino Jože Osterc ni bil član društev lions ali rotary; bil pa je član malteškega viteškega re

Advertisements

88 komentarjev to “Klientelizem”

  1. Bimbo Says:

    To, Ervinator, to je ključna barabija v celi zgodbi. Mene je kar streslo, ko sem prebral ta del članka. Kadija tuži, kadija sudi?!

  2. ervinator Says:

    Presenetljivo, med glasnimi zagovorniki teorije zarote je Darko Štrajn iz Liberalne akademije:

    Po dosedaj dosegljivih informacijah tragični dogodek ne razkriva le slabosti sedanje zakonodaje, temveč razkriva tudi izigravanje taiste zakonodaje in ponovno predvsem popolno neupoštevanje stroke, tokrat zaradi interesa vplivnega posameznika.

  3. ervinator Says:

    Svetlana Makarovič proti Milanu Pogačniku v TV klubu 7.2.2010:

    Povejte mi, zakaj vam ni jasno, da morate odstopiti!

    Odgovor ministra Milana Pogačnika:

    V kolikor se ugotovi, da postopek ni potekal v skladu z zakonodajo te države, pa seveda bom odstopil.

  4. ervinator Says:

    Kronološki pregled ključnih dogodkov v upravnem postopku in sporu:

    – okrajno sodišče v Ljubljani v zadevi v zvezi z napadom 15.3.2006 štirih psov na Stanislava Megliča izda 23.1.2008 sklep št. II K 132/2006, s katerim odstopi psa Joy in Atlasa v pristojno obravnavo VURS;
    – VURS kot prvostopenjski organ izda 13.2.2008 odločbo št. 0617-200/2006 o usmrtitvi psov;
    – stranki Zora Roter in Saša Baričevič se na odločbo pritožita, vendar drugostopenjski organ MKGP 18.2.2008 z odločbo št. 3449-21/2006/7 pritožbo zavrne;
    – upravno sodišče 29.2.2008 s sklepom št. U 310/2008-17 v upravnem sporu ugodi strankama Zori Roter in Saši Baričeviču za odlog izvršitve odloče VURS;
    – MKGP se 6.3.2008 zoper sklep upravnega sodišča pritoži na vrhovno sodišče;
    – upravno sodišče 10.3.2008 s sodbo št. U 310/2008-23 zadevo vrne v ponovni postopek prvostopenjskemu organu VURS;
    – vrhovno sodišče 18.4.2008 s sodbo št. I Up 114/2008 potrdi sklep upravnega sodišča o odlogu izvršitve odločbe VURS;
    – VURS izda 15.5.2008 ponovno odločbo št. 0617-200/2006/215 o usmrtitvi psov, in sicer ponovno retroaktivno ter z rokom dva dneva od vročitve odločbe (moja opomba: to je res skrajno kratek rok, ni v skladu z ZUP);
    – MKGP 19.5.2008 s sklepom št. 3449-21/2006/33 po pritožbi stranke Saše Baričeviča rok za usmrtitev podaljša do pravnomočnosti odločbe VURS;
    – MKGP 2.2.2009 s sklepom št. 3449-21/2006/52 odpravi odločbo VURS in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu;
    – VURS izda 19.2.2009 ponovno retroaktivno odločbo št. 0617-200/2006 o usmrtitvi psov;
    – po pritožbi stranke Saše Baričeviča na MKGP le-to še isti dan, 5.3.2008, s sklepom št. 3449-13/2009/3 odloži izvršitev odločbe VURS in prične postopek, da o zadevi tudi vsebinsko odloči;
    – MKGP 14.4.2009 s sklepom št. 3449-13/2009/7 imenuje tričlansko komisijo izvedencev;
    – komisija izvedencev opravi na domačem naslovu lastnika, Oražnovi 11, 10.6.2009 soočenje psov Joy, Atlasa in Atosa;
    – komisija poda 16.6.2009 izvedensko mnenje;
    – na predlog izvedenke Alenke Černe se 18.6.2009 opravi ustna obravnava s stranko Sašo Baričevičem;
    – MKGP 22.6.2009 o zadevi vsebinsko odloči z odločbo št. 3349-13/2009/14;
    – MKGP sporoči odločitev v vednost zavetišču Gmajnice po telefaksu 23.6.009 ob 15.35;
    – stranka Saša Baričevič psa (2) prevzame dobro uro kasneje (moja opomba: v načinu in času vročitve ne vidim problema;);
    – poslanec SLS Janez Ribič ministru Pogačniku zastavi dve poslanski vprašanji, in sicer 13.7.2009 in 14.7.2009;
    – MKGP posreduje 20. 7. 2009 državnemu pravobranilstvu pobudo poslanca Janeza Ribiča za odpravo svoje odločbe;
    – državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa vloži 23.7.2009 tožbo za odpravo odločbe o vrnitvi psov;
    – upravno sodišče 24. 7. 2009 s sklepom U 1279/2009-2 ugodi zahtevi pravobranilstva za odlog izvršitve;
    – zoper sodbo upravnega sodišča poda stranka Saša Baričevič pritožbo na vrhovno sodišče, ki 13. 8. 2009 s sodbo I Up 314/2009 ugodi pritožbi Saše Baričeviča, razveljavi sodbo upravnega sodišča št. U 1279/2009-2 z dne 24. 7. 2009 in sodišču zadevo vrne v ponovni postopek;
    – minister Milan Pogačnik in vodja službe za pravne zadeve Roman Pečkaj 18. 8. 2009 podata na ministrstvo za javno upravo, sektor za upravno inšpekcijo, predlog za upravni nadzor postopka izdaje odločbe o vrnitvi psov;
    – državno pravobranilstvo 24.8.2009 z dopisom št. U-A26-2007/09 zaprosi vlado za posebno pooblastilo, ker po sklepu vrhovnega sodišča (o njegovi odločitvi je bilo seznanjeno 21.8.2009) splošno pooblastilo vlade ne zadošča;
    – vlada o posebnem pooblastilu na svojih sejah ne odloča, zato upravno sodišče v ponovnem postopku 31.8.2009 s sklepom št. U 1279/2009-16 zavrne predlog državnega pravobranilstva, s čimer se postopek zaključi;
    – pravosodno ministrstvo 1.9.2009 oceni, da vlada potrebuje stališče kmetijskega ministrstva (ki je itak samo predalo pobudo državnemu pravobranilstvu!!!);
    – prošnjo pravosodnega ministrstva je kmetijsko ministrstvo prejelo 2.9.2009, nanjo odgovori 10.9.2009, da je že brezpredmetna;
    – minister Milan Pogačnik na poslanski vprašanji Janeza Ribiča odgovori 21.9.2009.

    Update – Žurnal24 je objavil pritožbo strank z dne 14.2.2008 in tožbo na upravnem sodišču oziroma upravni spor z dne 20.2.2008.

  5. ervinator Says:

    Požareport 10.2.2010 o Kinološki zvezi Slovenije:

    Toda kdo je Rajko Rotner, ki sta ga v izvedensko komisijo na vsak način hotela spraviti Senica in Baričevič? Nihče drug kot stric ministrice za notranje zadeve in predsednice LDS Katarine Kresal, ki se je takrat (junija 2007) pripravljala na vstop v slovensko visoko politiko. Rotner je znan kot ljubitelj spov z Obale, pasji sodnik in predsednik Slovenskega kluba za bernske planšarske pse, na zadnjih volitvah za mesto predsednika Kinološke zveze pa naj bi navijal za prijatelja Denisa Kuželja s Škofij, takrat aktualnega predsednika slovenskih kinologov. Funkcija predsednika Kinološke zveze sploh ni tako nepomembno, pravijo naši viri; gre predvsem za velike kupčije s čistokrvnimi pasjimi rodovniki. Namesto Kuželja je na volitvah zmagal član LDS in predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, ki je zdaj predsednik Kinološke zveze.

  6. ervinator Says:

    Peter Štrovs sprašuje predsednika vlade (in vabi komentatorje k postavljanju vprašanj različnim naslovnikom):

    Ali lahko, glede na znano prijateljstvo med pokojnim Baričevičem in odvetnikom Senico, ki je partner ministrice za notranje zadeve, in glede na to, da na zasebne zabave odvetnika Senice in ministrice za notranje zadeve zahajajo med drugim minister za pravosodje in šefinja vašega kabineta – zagotovite absolutno strokovnost, neodvisnost in nepristranskost preiskave?

  7. ervinator Says:

    Nadaljevanje kronologije. Inšpektorat za javno upravo izda 10.2.2010 (na predlog MKGP 18.8.2009) zapisnik o inšpekcijskih ugotovitvah v upravnem nadzoru št. 0610-404/2009/3.

    Upravni inšpektor ugotavlja, da je bila odločba o usmrtitivi z retroaktivnim odločanjem Veterinarske uprave s procesnega vidika glede na uporabo materialnih določb zakona pravilna, sama odločba pa pomanjkljiva v obrazložitvi. Upravni inšpektor ugotavlja pravno neustreznost le za sodbo upravnega sodišča (prezrlo je prehodne odločbe ZZZiv), vsebuje „nerazumljiva” pravna mnenja, odločitev pa ima znake neskladnosti z zakonom. Upravno sodišče bi namreč moralo, ko je nasprotovalo retroaktivnemu odločanju Veterinarske uprave, postopek prekiniti in sprožiti postopek pred ustavnim sodiščem. Vendar je upravni organ po upravnem sporu vezan na navodilo upravnega sodišča. Zato je kmetijsko ministrstvo kot drugostopenjski organ pravilno ravnalo, ko je odločbo VURS zavrglo. Tudi za nadaljevanje postopka drugostopenjskega organa inšpektor zatrdi, da je bil pravilen.

    Ugotovitve upravnega inšpektorja so pomanjkljive. Iz njih sledi, da upravno sodišče ni ravnalo s 156. členom ustave. Manjka pa ugotovitev, da je kmetijsko ministrstvo, ko je sledilo sklepu upravnega sodišča, presojalo odločbo prvostopenjskega organa (veterinarske uprave) z vidika 155. člena ustave. Upravni inšpektor ne omenja, da se je ministrstvo napačno postavilo v vlogo ustavnega sodišča. Retroaktivnost ukrepanja je namreč po ustavi treba preverjati za zakone, in ne za upravne odločbe, ki imajo podlago za retroaktivnost v zakonu.

    Update – odgovor predsednika upravnega sodišča Janeza Breznika (vir: Dnevnik 12.2.2010):

    Upravna inšpekcija nima niti ustavne niti zakonske podlage za kakršno koli obliko kvalificiranja sodbe katerega koli sodišča, torej tudi ne sodbe upravnega sodišča.

  8. ervinator Says:

    Pravosodni minister Aleš Zalar na novinarski konferenci vlade 11.2.2010 o poteku zgodbe, ko je prišla do državnega pravobranilstva:

    Generalni sekretariat vlade [generalni sekretar Milan Cvikl] je odstopil gradivo, ki ga je pripravilo državno pravobranilstvo, pravosodnemu ministru, vendar očitno je šlo za situacijo, ko bi pravzaprav to gradivo moralo biti odstopljeno neposredno kmetijskemu ministru.

    Sicer vas pa moram opozoriti v zvezi s tem na eno stvar. Bodite pozorni na sodbo upravnega sodišča z dne 31.8.2008 [moja opomba: pravilni datum je 31.8.2009]! V tej sodbi boste našli vse, kar vas zanima v zvezi z vlogo pravobranilstva v takem, specifičnem primeru. Zakaj gre tukaj za specifičen primer? Zato ker je šlo za situacijo, ko je državni pravobranilec menil, da varuje javni interes. Gre torej za posebno situacijo, ki jo zakon posebej ureja. In posebej ureja tudi postopek, po katerem pravobranilec sploh lahko uveljavlja javni interes pred sodišči. In upravno sodišče je v tej sodbi opozorilo, da je vrhovno sodišče o tem vprašanju, kdaj in pod kakšnimi pogoji državni pravobranilec lahko zastopa javni interes, ugotovilo, da je vrhovno sodišče v enem mesecu o tem istem vprašanju sprejelo dve povsem različni odločitvi. Konkretno naj bi šlo za odločitvi, ki sta bili v razmaku med 10. avgustom in 21. avgustom. Skratka, ta, kasnejša odločitev vrhovnega sodišča se je postavila na bolj restriktivno razlago zakona: da potrebuje državni pravobranilec v vsakem posamičnem primeru poseben sklep vlade o tem, ali oziroma da je kršen javni interes, in seveda tudi potem posebno pooblastilo. Pred tem, torej pred tem datumom, take zahteve sodna praksa ni postavljala. In to seveda je bilo določeno presenečenje tudi za državnega pravobranilca.

    Vprašanje, ki se zdaj v zvezi s tem zastavlja, pa je, ali je bilo sploh možno v tej situaciji kaj storiti. In če spet sledite tej sodbi upravnega sodišča naprej, na zadnji strani obrazložitve, boste videli, da pravzaprav zaradi te spremembe pravnega stališča samega vrhovnega sodišča so bili vsi roki že zamujeni. Že v tistem trenutku, ko se je vrhovno sodišče v bistvu postavilo na to stališče, je bilo vse zamujeno! Zakaj? Zaradi tega, ker zakon o upravnih sporih terja, da je treba tožbo v takem primeru vložiti v 30-ih dneh od dneva, ko odločbo – v tem primeru odločbo kmetijskega ministra – prejme tisti, v čigar korist je odločeno. In če štejete zdaj ta 30-dnevni rok, ugotovite, da se je iztekel 23. julija. In od takrat naprej ni več možno doseči, bom rekel, vrnitve v prejšnje stanje, tudi s kakšnimi sklepi vlade za nazaj ne.

    Upravno sodišče med vrsticami sporoča še nekaj: da je to seveda problem zakonodajalca. In najbrž bo potrebno v nadaljevanju pogledati, na kakšen način bo vlada in kasneje parlament poskušal urediti ta postopek zavarovanja javnega interesa. Ker vse kaže, da te različne razlage, ki jih je isto sodišče zavzelo, in to najvišje sodišče v državi, povzročajo potem v praksi določene težave.

    Zalarjevo pojasnilo vsebuje vsaj eno bistveno napako. Res je, da je moralo državno pravobranilstvo vložiti tožbo v 30-ih dneh po vročitvi odločbe MKGP stranki Saši Baričeviču. Ta rok je pričel teči 23.6.2009 in se iztekel 23.7.2009. Državno pravobranilstvo torej ni zamudilo roka za vložitev tožbe, pač pa je – tudi zaradi vlade – zamudilo rok za dopolnitev tožbe (31. člen ZUS-1).

    Update – Tanja Hofman (uradnica na kmetijskem ministrstvu, ki je vodila postopek) je pri Vodušku povedala, da je upravno sodišče v zadnjem sklepu (31.8.2009) zavrglo tožbo državnega pravobranilstva z utemeljitvijo, da bi moralo državno branilstvo imeti posebno pooblastilo že na dan vložitve tožbe, in ne naknadno. Če je to res, je odločitev upravnega sodišča sporna z vidika 31. člena ZUS-1.

    Update 2 – na Zalarjevo čudenje se je v pismih bralcev, Delo 18.2.2010, z demantijem odzval Gregor Strojin, tiskovni predstavnik vrhovnega sodišča:

    Iz odločbe upravnega sodišča, katere vsebino napačno povzema minister, je razvidno, da je vrhovno kot pritožbeno sodišče o vprašanju pravobranilčevega pooblastila odločilo drugače kot prvostopenjsko upravno sodišče, ne pa, da je (o tem istem vprašanju) samo sprejelo dve povsem različni odločitvi.

    Posebno pojasnilo terja tudi ministrova izjava, da pred tem sodna praksa takih zahtev ni postavljala. V konkretnem primeru je vrhovno sodišče lahko šele prvič meritorno presojalo vprašanje pooblastila pravobranilcev kot zastopnikov javnega interesa po ZUS-1 in je tako o tem izrecno odločalo le enkrat.

  9. ervinator Says:

    Revizija upravnega inšpektorja poraja resne dvome, da je imela namen preveriti pravilnost postopka na kmetijskem ministrstvu. Preveč čudno je, da jih ni zmotilo pojasnilo kmetijskega ministrstva, zakaj v komisijo ni imenovalo sodnih izvedencev, ampak ljubiteljske kinologe (in to brez sodelovanja s Kinološko zvezo):

    Pri izbiri komisije izvedencev je bil najprej pregledan seznam sodnih izvedencev. Po vpogledu v ta seznam je uradna oseba, ki je vodila postopek ugotovila, da je v seznamu »kinologi« navedena iz področja kinolog – splošno 1 oseba iz Maribora, iz področja etologije in zaščite, reševanja in pomoči, 1 oseba iz Limbuša, iz področja etologije psov 1 oseba iz Pesnice pri Mariboru, iz področja svetovanje o vedenju družnih živali, 1 oseba z naslovom začasno na Švedskem ter iz področja športna vzgoja in humano-animalna interakcija, 1 oseba iz Limbuša. Ker vse osebe iz seznama sodnih izvedencev in sodnih cenilcev živijo na območju Maribora, pri vodenju postopka pa je treba upoštevati temeljno načelo ekonomičnosti postopka – 14. člen ZUP (postopek je treba voditi s čim manjšimi stroški za organ in stranko), sta vodja postopka in vodja službe za pravne zadeve MKGP, člane komisije izbrala iz seznama mednarodnih sodnikov Kinološke zveze Slovenije. Pri izbiri so bile upoštevane reference posameznih strokovnjakov, pri čemer ni bilo mogoče v komisijo imenovati tiste strokovnjake, katerih strokovno mnenje o vedenjskih značilnostih in strokovno mnenje o varni namestitvi psov na lokacijah na Oražnovi 11, Ljubljana, in Javorje 2, Dobrunje, je v postopku že predložil lastnik psov. To so Jože Vidic, dr. vet. med., mag. Peter Levstek, dr. vet. med. in g. Rajko Rotner. Tako so bili prvotno izbrani trije kinologi – mednarodni sodniki, ga. Alenka Černe, Mednarodna kinološka sodnica, predsednica Slovenskega kluba za velike pasme in molose, g. Franc Šterman, višji inštruktor za šolanje psov in mednarodni kinološki sodnik in Vlado Gerbec, mednarodni kinološki sodnik.

    Če smo natančni, načelo ekonomičnosti ne pomeni le zahteve po varčnosti, ampak tudi hitro vodenje postopka. Ta zahteva seveda ne sme biti v škodo načela zakonitosti in materialne resnice.

    Izbiranje kinoloških sodnikov v komisijo morda sploh ne bi bila sporna, če ne bi kmetijsko ministrstvo načela ekonomičnosti pojasnilo z zares neumno argumentacijo. V času, ko za vožnjo iz Maribora v Ljubljano potrebujemo le dobro uro, pa še cestnine ni treba plačati (imamo vinjete), edini razlog za popolnoma drugačen način sestavljanja komisije pač ne sme biti to, da strokovnjaki niso iz Ljubljane, ampak s Štajerske.

  10. Bimbo Says:

    Naravnost fenomenalna količina porabljenega časa (=denarja) visoko šolanih strokovnih državnih uslužbencev. Je kdo vse to že ovrednotil in seštel? In zakaj vse to?
    Zaradi (nad-)državljana, ki si je omislil tri ogromne psine, ki so pri njem podivjale (do konca?), že pred leti hudo oklale mimoidočega drugega (pod-)državljana, a naj bi se zaradi pristne skrbne ljubezni, ki vladala med lastnikom in njegovimi zvermi, čim prej iz pasjega pripora vrnili domov.
    Prav zanima me, kakšen je seznam že opravljenih postopkov o izplačilu odškodnine prvonapadenemu (pod-)državljanu in hitrost njihovega reševanja v primerjavi z zgoraj navedeno (u)pravno pasjo epopejo.
    In to pasjo opero izvaja neizogiben državni aparat, ki ga plačujemo državljani, davkoplačevalci! Krucefiks, gospod Pahor, boste dali za še eno kavico? How much?

  11. ervinator Says:

    Zakaj vsi ti postopki? Odgovor bi moral biti: zaradi pravne države, demokracije.

    Demokracija se kratkoročno kaže kot draga zadeva, dolgoročno pa je z vidika stopnje kvalitete življenja na družbenem nivoju najcenejša. Draga je, ker država proti kriminalcem ne ukrepa s kriminalnimi sredstvi, ampak strogo po zakonu. Draga je tudi zaradi tega, ker mora tankočutno skrbeti, da so državljani pred zakonom enaki in da ne kaznuje nedolžnih. Seveda pa ni smotrno, če državljani plačujemo drago državo, vendar zakoni veljajo drugače za privilegirane kot za preostalo večino.

    V demokratični državi je javni uslužbenec ponosen na svojo službo: ko bi mu stranka v postopku na primer zabrusila, da ga vendar ona plačuje in da zato pričakuje ugodno obravnavo, bi ji uradnik odvrnil, da ga plačuje javni interes, njegovo delo pa je izključno v funkciji pravne države.

  12. Bimbo Says:

    Imaš popolnoma prav, še zlasti s trditvijo v drugem stavku: bi moral biti! Dvomim, da sta bili prva in druga žrtev teh psov kadarkoli deležni enakopravne pravne in upravne obravnave s pomočjo ponosnih uradnikov.
    Ponos je očitno ena prvih stvari, ki klonejo pred metastazami tipa denar in moč. Če ne bi bilo tako, bi bili tudi razni manežerji ponosni na to, da imajo ključno vlogo pri trajnostnem vodenju pomembnega podjetja in bi se mirno sprijaznili z nekaj zmernejšimi plačami ter nagradami. Ampak to je že drugo poglavje.

  13. Bimbo Says:

    V včerajšnjem Dnevniku, ki sem ga doslej bolj kot ne prelistal, mi je posebno blizu Mastnakova kolumna (http://dnevnik.si/debate/kolumne/1042337356).

  14. ervinator Says:

    Tomaž Mastnak je dobro povedal, čeprav je del zgodbe narobe opisal. Namreč, pravosodno ministrstvo ni vprašalo kmetijskega ministrstva za mnenje, ali sme državno pravobranilstvo zastopati javni interes, ampak je zadevo vrnilo nazaj generalnemu sekretariatu vlade, le-ta pa jo je potem predal kmetijskemu ministrstvu.

  15. ervinator Says:

    Bojan Požar pri Vodušku 10.2.2010:

    Samo en primer bom povedal. Gospod Baričevič je hotel pred leti investirati, saj nekateri to poznajo, je hotel investirati v tisti objekt, v Rimske Toplice. In potem je prišlo tam do nekega upora nekih domačinov, prišlo so neke anonimke in tako dalje. Eden od poslancev – mislim, da je bil to Miro Petek, SDS – je takrat sprožil neke postopke v tej zvezi. In tedanji premier Tone Rop mu je rekel na hodniku v parlamentu, „Miro,” je rekel, „si pa dost’ upaš, da se spravljaš na Baričeviča!” To je bilo pred petimi, šestimi leti. Hočem reči, tako da človek, za katerega niti nihče ne bi to mislil, bil je zdravnik v Ljubljani, imel je neko relativno srednje veliko kliniko, bil je enormno vpliven. Ker to, da je nekdo vložil takšno energijo zanjga, da je vas [pokaže proti Milanu Pogačniku in Tanji Hofman] premagal v vseh teh postopkih – mislim, ne vem, s čim je mogel gospod Baričevič, recimo, bom rekel, skupino ljudi, da je to dosegla, prepričati, da so to zanj naredili. To mi je, recimo, to mi je fascinantno.

    Požareport 15.2.2010 o zahtevi za podporo RTV glede Rimskih Toplic:

    Ko je Baričevič pred leti želel prevzeti Rimske Toplice, se je pojavil tudi pri tedanjemu generalnemu direktorju RTV Janezu Čadežu. Skupaj z Baričevičem je prišel takratni direktor Tobačne Ljubljana, Nemec Peter Uhlig, ki ga je Baričevič Čadežu predstavil kot investitorja. Baričevič je od Čadeža zahteval, naj javni zavod RTV Slovenija medijsko podpre njegovo investicijo.

    Požareport 15.2.2010 o kliniki Barsos:

    Klinika Barsos naj je imela celo vrsto pogodb za menedžerske preglede, med njimi tudi z ljubljansko Ekonomsko fakulteto in javnim zavodom RTV Slovenija. Tisti, ki so hodili na preglede, pravijo, da si moral v kliniki ždeti po sedem ali osem ur, ker so preglede opravljali zdravniki iz Kliničnega centra, ki so se med svojo redno službo vozili v Barsos – delati na črno.

  16. ervinator Says:

    Vida Čadonič Špelič v Reporterju o tem, da je Saša Baričevič sam kriv za svojo nesrečo (via: Dnevnik):

    Je pa dejstvo, da je imel Baričevič dobre pravnike, ki so zadevo speljali njemu v korist.

    Izjava je zavajujoča. Dobri odvetniki še ne bi zadostovali – razen če je Čadonič-Špelič z dobrimi pravniki mislila dobre klientelistične povezave.

    Ključna je bila sodba upravnega sodišča, ki je odpravila odločbo drugostopenjskega organa (kmetijskega ministrstva) in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, z obveznim navodilom, da mora temeljiti na starih določbah ZZZiv. Tako navodilo temelji na zmotni uporabi materialnega prava oziroma je v nasprotju s 156. členom ustave.

    Upravno sodišče je vse argumente v ugovoru pritožnikov Zore Roter in Saše Baričeviča zavrglo. Pritožbi je ugodilo iz drugih razlogov, kot pa jih je navajal pravni pooblaščenec pritožnikov. Zaradi tega, ob vseh indicih, ki v aferi najmočneje vodijo k LDS, dodaten sum v postopku poraja dejstvo, da je pri sodbi upravnega sodišča sodeloval tudi višji sodnik izr. prof. Boštjan Zalar, sicer brat Aleša Zalarja (LDS).

  17. ervinator Says:

    Odmevi 15.2.2010 so gostili tri publiciste in enega lobista. Nobeden od njih ni povedal česa omembe vrednega. Še najbolj zanimiva je bila slikica omrežja v prispevku pred debato in izjava Aleksandra Lucuja (Nedeljski dnevnik), da je to šele začetek razkrivanja klientelističnega omrežja.

  18. ervinator Says:

    Vlado Dimovski v Financah 16.2.2010:

    Nezaupanje v politiko se kaže v čedalje večjem številu ljudi, ki ne hodijo na volitve in so politično neopredeljeni. To je posledica dejstva, da so v Sloveniji nosilce državnega interesa nadomestili lobiji.

    Te politične strukture, elite, mreže, klike ali kakorkoli jih že imenujejo, so toliko zaprte, da ljudje, ki bi si želeli sodelovati v javnem življenju, preprosto ne morejo priti zraven, pa naj gre za politiko ali gospodarstvo.

    Marsikdo niti ne poskusi, ker ve, da je vse vnaprej dogovorjeno, da gre tako pri natečajih kot pri kadrovanju za rezultanto političnih bojev in pripadnosti lobijem ter da ne veljajo pravila konkurence, ampak tovarišijskosti po načelu jaz tebi, ti meni.

  19. Bimbo Says:

    France Bučar (v istih Financah):

    “Pripadniki politične elite, nekdanji in zdajšnji ter ne glede na politične barve, so zapravili to državo. Nihče ni za nič odgovoren, nihče tudi ne postavlja vprašanja odgovornosti za nazaj. Ti ljudje, ki ne čutijo nobene odgovornosti, se povezujejo na levo in desno, kakor pač nanese. In ko človek to opazuje, se razumljivo počuti brez moči. Politična elita, ki se ukvarja le sama s seboj in s svojimi položaji, se niti približno ne zaveda, kako njena dejanja vplivajo na gospodarstvo. Zato so nas tako rekoč spravili na beraško palico.

    A tudi z gospodarsko elito ni nič drugače. Nobene predstave nima, kakšne posledice njene odločitve povzročajo na drugih področjih. Zavedanja, da je posameznik do družbe odgovoren tudi s pravne plati, da je to bistvo pravne države, te pravne zavesti v elitah ni. Vzemimo za primer mogočnega lokalnega veljaka, ki ne more priti do gradbenega dovoljenja, ker ga ne dopušča zazidalni načrt. Kaj se zgodi? Pač spremeni zazidalni načrt. To pomeni, da pri nas ne delamo protipravno, ampak ob pravni državi ustvarjamo parapravno državo.”

  20. ervinator Says:

    Potem ko je nacionalna televizija objavila sliko omrežja Baričevič, je sliko omrežja Kresal objavil še Pop tv – 24ur. Na sliki Pop tv je pet imen LDS, med njimi tudi članica komisije Alenka Černe.

  21. ervinator Says:

    Predsednik upravnega sodišča Janez Breznik o napačni sodbi upravnega sodišča (vir: MMC RTV SLO):

    Normalno je, da pride do posameznih napak, in s tem tudi računa sistem sodnih postopkov. Vendar se te ne smejo prepogosto pojavljati.

  22. ervinator Says:

    E. Leclerc v soboto, 13.2.2010, ni prodal niti enega izvoda Dnevnika:

    Ko je Dnevnik na EKDISU preverjal, kaj se je zgodilo, so tam povedali, da so oni že pred tem klicali v Eleclerc, kjer je trgovka povedala, da te številke časopisa niso prodajali po navodilu vodstva družbe. Po nam dostopnih informacijah naj bi bila za to kriva naslovnica Dnevnika, na kateri je bil članek o tragični smrti zdravnika Saše Baričeviča. Umrli zdravnik naj bi imel namreč prijateljske zveze v vodstvu Eleclerca.

  23. ervinator Says:

    Zakaj ni bila izvršena že prva odločba veterinarske uprave o usmrtitvi bulmastifov, ki je v pouku o pravnem sredstvu navedla, da pritožba ne zadrži izvršitve? Vmes je nekdo posegel (vir: Mladina 19.2.2010).

    V zgodbo je neposredno vpleten takratni kmetijski minister Iztok Jarc, ki je za ministra prišel iz Izraela na povabilo Janeza Janše. O vpletanju priča elektronsko sporočilo med sodelavci veterinarske uprave. Pismo je sicer nelogično, saj je nastalo po tem, ko je kmetijsko ministrstvo pritožbo strank že zavrglo in potrdilo takojšnjo usmrtitev.

    Polona Cankar piše kolegom na veterinarski upravi 22.2.2008 ob 11.41:

    Pozdravljeni,

    po naročilu iz kabineta ministra sporočam:

    Minister izrecno želi, da se v ponedeljek ponovno preuči možnost, da bi psi za vedno ostali v zavetišču in lastniki plačevali stroške nastanitve in da se glede tega mi dogovorimo z zavetiščem.

    Ga Peček sem povedala, da pravne podlage za to ni in da ne moremo klicati in se dogovarjati z zavetiščem, ker bi bilo to v nasprotju s predpisi.

    Na MKGP ter na Upravno sodišče sem posredovala dokazila glede dogodka v Umagu in ugrizov kinologinje.

    Update – Vida Čadonič Špelič (vir: Žurnal24):

    Zakaj psov niso usmrtili niti po tem, mi ni jasno, dopisa takratnega ministra za kmetijstvo pa ne poznam. Dogajalo se je marsikaj, ampak tudi navodilo ministrstva ne bi smelo zadržati izvršitve veterinarske odločbe.

    Update 2 – Dnevnik 22.7.2009: Čadonič Špeličeva te očitke zavrača in pojasnjuje, da je le sledila procesnim določbam 2. odstavka 92. člena zakona o veterinarskih merilih skladnosti, ki pravi, da sme organ, pristojen za odločanje o pritožbi, izjemoma dovoliti, da se izvršitev odrejenih ukrepov odloži, če se ugotovi, da bi z izvedbo odrejenega ukrepa nastala nepopravljiva škoda, ki je drugače ni mogoče odvrniti, z odlogom pa zdravje ljudi in živali ni ogroženo. (…) Odločbo o usmrtitvi je namreč izdal ljubljanski območni urad VURS, rok za izvršitev je bil takoj po prejemu odločbe, zavetišču pa je bila zagrožena kazen 1500 evrov, če usmrtitve ne bi izpeljal. Toda ker je zavetišče hkrati z odločbo o usmrtitvi prejelo tudi pritožbo lastnikov in predlog za zadržanje izvršbe, se je njegovo vodstvo obrnilo na glavni urad VURS s prošnjo za pojasnilo, kako naj ravnajo s psi, so nam pojasnili na VURS.

    Update 3 – Z zamenjavo Megličevega odvetnika (prej pisarna Čeferin, zdaj Franci Matoz) se bodo stvari vendarle hitreje in učinkoviteje odvijale. Požareport 25.2.2010 objavlja navodilo veterinarske uprave živalskemu vrtu z dne 14.2.2008, s katerim zadržuje usmrtitev psov do odločitve kmetijskega ministrstva. Takšno navodilo je v nasprotju z zakonom (ZUP), saj bi ga lahko s sklepom izdal le inšpektor Uroš Andrenšek, ki je vodil postopek, oziroma kmetijsko ministrstvo po pritožbi.

    Update 4 – Ministrstvo za kmetijstvo je 25.2.2008, torej 7 dni po svoji odločbi, s katero je potrdilo odločbo prvostopnega organa (veterinarske uprave), zavetišču v Gmajnicah predlagalo zadržanje usmrtitve, dokler se o tem z začasno odredbo v upravnem sporu ne izreče tudi upravno sodišče. Ni problem v tem, kot sicer napačno zatrjuje Žurnal24, da bi to lahko storila le pravna služba ministrstva. Pravna služba v vsej tej zgodbi sploh ni faktor. Pod predlogom je celo podpisana tedanja vodja pravne službe Tanja Hofman; postopek na drugi stopnji je sicer vodila Marija Sedminek. Problem je v dveh drugih stvareh: 1. ministrstvo bi to moralo narediti s sklepom, in ne s predlogom; prvostopni organ namreč ni vezan na mnenje ministrstva (ampak zgolj na odločbo in sklep), izvajalec Živalski vrt oziroma Zavetišče pa sploh ne odloča (na podlagi predloga), ampak samo izvaja naloženo; 2. ministrstvo bi moralo odločbo s sklepom popraviti že prej, in ne šele po tem, ko bi morala biti psa že usmrčena. To dvoje priča o tem, da so se v tem postopku dogajale postopkovne kršitve oziroma da so na odločanje pritiskale tretje osebe, ki postopka niso vodile, domnevno tudi minister Iztok Jarc.

  24. ervinator Says:

    Radovan o Žerjav o dveh pravnih državah (vir: MMC RTV SLO 12.2.2010):

    Ena je za malega človeka, kot je Meglič, ki še ni doživel svojega pravnega epiloga, druga pravna država pa je za tiste, ki imajo zveze in denar in ki lahko dosežejo vse.

    Andraž Teršek o dveh pravnih državah (vir: MMC RTV SLO 20.2.2010):

    Prepogosto pridemo do ugotovitve, da pravna država za vse ljudi ni povsem enaka. Ljudje s takšnimi ali drugačnimi privilegiji v družbi imajo prepogosto drugačen položaj tudi v sistemu pravne države, če jih primerjamo z drugimi ljudmi brez privilegijev ali celo z ljudmi, ki jih realnost potiska proti družbenemu robu.

    Tone Jerovšek o dveh pravnih državah (vir: MMC RTV SLO 20.2.2010):

    Jasno je, da si tisti, ki ima denar, lahko zagotovi kvalitetno pravno pomoč, tisti, ki nima denarja, pa si ne more najeti drage odvetniške pisarne.

    Vzemimo za primer, denimo, odvetniško pisarno Senica in partnerko odvetnika Mira Senice, Katarino Kresal, ki je ministrica za notranje zadeve. Tudi če ne zlorabljajo tega položaja, v tako majhni državi vsi vedo za te relacije.

    Franc Testen nasprotuje tezi o dveh pravnih državah (vir: MMC RTV SLO 20.2.2010):

    Res je, da je vedno več postopkov, kjer posameznik potrebuje pravno pomoč. Na drugi strani pa imamo precej razvejan sistem brezplačne pomoči. Torej lahko stranke, ki nimajo sredstev, s pomočjo državo pridejo do pravnega zastopanja. Drugo vprašanje pa je, ali se ti odvetniki, ki jih lahko posamezniki še posebej plačajo, bolj potrudijo. Tega ne vem.

    Rajko Pirnat nasprotuje tezi o dveh pravnih državah (vir: MMC RTV SLO 20.2.2010):

    Da bi pa obstajali kot sistem dve pravni državi, temu pa odločno nasprotujem. To bi v bistvu pomenilo, da nimaš pravne države, če imaš dve pravni državi.

    Gotovo je bil to v vseh pogledih poseben primer, zato tej tezi ne pritrjujem. Res pa je, če se dokaže, da je prihajalo do vplivanja, je to treba zagotovo preganjati. To so kazniva dejanja – bodisi je nekdo zlorabil svoja pooblastila ali je prišlo do podkupovanja ali nedovoljenega vplivanja. Ne morem pa pritrditi splošni oceni, da gre za sistem, v katerem si premožni privoščijo več.

    Miro Senica nasprotuje tezi o dveh pravnih državah (vir: Pop tv 19.2.2010):

    In govorjenje o dveh pravnih državah je, bi rekel, politikantstvo in je tudi povsem nevzdržno. Obstaja samo ena država. Obstaja samo ena vrsta državljanov – ki so pred zakonom enaki.

    Tomaž Mastnak o neodgovorni politični eliti in ohlokraciji (Dnevnik 20.2.2010):

    Morda bi poskusili razložiti, da je odgovorni visoki državni uradnik deloval po črki zakona in da so zadeve vodili dobri pravniki. Ampak te hvale privatizacije prava, ko si nekateri lahko kupijo videz zakonitosti, vam ne bo uspelo prodati za spoštovanje pravne države. Prej ali slej boste morali spremeniti zgodbo. Jaz si ne morem predstavljati nobenega učinkovitejšega prijema od zvrnitve krivde na žrtev.

  25. ervinator Says:

    Blaž Kavčič (LDS), predsednik Kinološke zveze Slovenije, se je v intervjuju za Dnevnik 20.2.2010 močno distanciral od omrežja Senica-Kresal:

    Kmetijsko ministrstvo je člana strokovne komisije, ki je odločala o vrnitvi nevarnih psov lastniku, izbralo naključno, s seznama kinologov, objavljenega na spletni strani Kinološke zveze Slovenije. Ta izbor mi je bil tako po načinu kot tudi konkretnih odločitvah nenavaden.

    Bilo je kar nekaj neprijetnih napadov, pri čemer se je pokazala zelo neprijetna osebnostna črta Zore Roter. Uživala je v tem, da ima nevarnega psa, in če so njeni bulmastifi razmesarili druge pse, ni imela nobenega občutka slabe vesti.

    Dejstvo je, da sta v obdobju predsedovanja Denisa Kuzelja v zvezi izjemno močno vlogo igrala njegov vsebinski partner Rajko Rotner, stric predsednice LDS Katarine Kresal, in odvetniška pisarna Senica.

    In ne želim, da bi me javnost in tudi mediji razumeli kot osebo, ki je kakor koli pozitivno povezana s strukturo, o kateri sem govoril.

  26. ervinator Says:

    Niko Kavčič (Blaž Kavčič je njegov nečak) je v intervjuju za 24ur 19.2.2010 razvnel politike koalicijskih strank. O povezavah Nika Kavčiča piše Dnevnik 22.2.2010:

    S Katarino Kresal naj bi po ocenah nekaterih naših virov prišel Kavčič navzkriž, ker je nakazala, da svojega vpliva prek nje ne bo mogel več nadaljevati. Njegov ključni igralec naj bi bil po nekaterih informacijah minister za finance Franc Križanič, saj naj bi imel Kavčič dobre odnose s Križaničevim svetovalcem Dragom Isajlovičem in naj bi prek njega Križaniču vsiljeval svoje predloge in rešitve. Jedro združbe, v kateri se giblje Isajlovič, tako trdijo dobro obveščeni viri, naj bi predstavljal Janez Zemljarič, Kavčič pa naj bi po navedbah poznavalcev največ sodeloval »s starimi kadri, ki mislijo, da je svet njihov, trg ne obstaja, država pa lahko posega na vsa področja«.

  27. Pris Says:

    Kapo dol za tole zbirko! Zdaj mi je pravna saga te zadeve dosti bolj jasna.

  28. Izvedenska komisija o bulmastifih ni opravila naloženega dela « Razglednice z mojega vrta Says:

    […] obilici informacij, podkrepljenih s konkretnimi dokumenti, se mi v tem trenutku zdi najbolj sporna zgodba o sestavljanju in delovanju izvedenske […]

  29. ervinator Says:

    Stanislav Kovač v Financah 24.2.2010 Slovenijo opisuje kot divji zahod lobiranja in predlaga:

    Slovenija naj se pri regulaciji lobiranja zgleduje po ZDA, kjer je lobiranje zakonsko urejeno že od leta 1946. Ameriški senat je leta 2007 sprejel nov zakon o lobiranju (glej Lobbying Disclosure Act Guidance, 2007), ki velja za enega najbolj omejevalnih na področju urejanja lobiranja, saj zahteva obvezno razkritje vseh stikov in dogovorov med interesnimi skupinami, lobisti in politiki.

  30. ervinator Says:

    Afera bulmastifi je z interpelacijo proti ministrici Katarini Kresal prišla tudi v slovenski parlament. Tam je SDS postregla s svojo slikico omrežja LDS-SLS, v LDS pa so sliko dopolnili z omrežjem SDS-SNS. Zaplet je morda videti komičen, vendar je v resnici koristen, saj se bo po tej poti razkrilo več nepravilnosti oziroma protizakonitosti.

  31. Bimbo Says:

    Pa še eden od komentarjev pod Kovačevim člankom v Financah: mataj [ 23.2.2010 23:49 ]
    “Ameriški senat je leta 2007 sprejel nov zakon o lobiranju (glej Lobbying Disclosure Act Guidance, 2007), ki velja za enega najbolj omejevalnih na področju urejanja lobiranja, saj zahteva obvezno razkritje vseh stikov in dogovorov med interesnimi skupinami, lobisti in politiki. Če še nisi opazil, je bila zadeva pred kratkim v skantirana. http://www.nytimes.com/2010…cotus.html

    Čeprav Finance režejo povezave, se mi zdi, da gre za tale članek: http://www.nytimes.com/2010/01/22/us/politics/22scotus.html

    Na NYT se da najti še nekaj člankov, ki kažejo, da ta Kovačeva ameriška kobila nima čisto vodotesne obutve. Meni se tako na prvo žogo zdi, da gre za še en predpis, s katerim imajo v ZDA več dela (tudi z rednimi popravki) kot pa pozitivnih rezultatov. Npr.:
    http://www.nytimes.com/cwire/2010/02/03/03climatewire-all-kinds-of-yelling-expected-from-obamas-lo-18589.html
    http://www.nytimes.com/2010/01/22/us/politics/22donate.html
    http://www.nytimes.com/2010/01/22/us/politics/22donate.html
    http://www.nytimes.com/2010/01/18/us/politics/18lobby.html
    http://www.nytimes.com/2009/12/10/opinion/10thu4.html

  32. ervinator Says:

    Zgornje povezave niso relevantne, Matajev komentar pa še manj. Lobbying Disclosure Act Guidance iz leta 1995 je še vedno veljaven. Problem se je pojavil zato, ker je bil leta 2007 (Honest Leadership and Open Government Act) in kasneje z etičnim kodeksom pod Barackom Obamo tako zaostren, da so se lobistična podjetja pričela izpisovati iz registra. Ampak med izpisanimi so tudi takšna, ki se sploh niso ukvarjala z lobiranjem v ožjem smislu.
    Povezave: NY Times in Senat (zgodovina, vsebina, iskalnik, opomnik).

  33. ervinator Says:

    Na očitke glede njegove sodbe se je upravno sodišče 18.2.2010 odzvalo s sporočilom za javnost. Strokovno dragocena je 4. točka sporočila:

    Toda ta vezanost po tedanji sodni praksi Vrhovnega sodišča RS (sklep X Ips 1095/2004 z dne 11. 4. 2007, sklep X Ips 519/2007 z dne 14. 11.2007; oba objavljena v bazo sodnih odločb vrhovnega sodišča SOVS in torej upravnima organoma dostopna) vendarle ni bila absolutna, saj je vrhovno sodišče zavzelo stališče, da ima upravni organ ne glede na navedeno pravilo 4. odstavka 64. člena ZUS-1 možnost odločiti v nasprotju s pravnim mnenjem prvostopenjskega sodišča, če ima za to utemeljene razloge, pri čemer se sklicuje na načelo zakonitosti (153. člen Ustave RS, 6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP).

    Drugače povedano, drugostopenjski upravni organ (v primeru bulmastifov je bilo to ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) ne bi rabilo slediti sodbi upravnega sodišča, ampak bi lahko potrdilo tudi drugo odločbo prvostopnega organa (enako kot prvo odločbo). V novem upravnem sporu bi bilo potem upravno sodišče postavljeno pred dejstvo, ali bo zahtevalo ustavno presojo ZZZiv. Odločba MKGP je bila torej nezakonita, saj je napačno interpretirala 155. člen ustave.

    Update – iz odgovora ministra Milana Pogačnika na interpelacijo:

    4. odstavek 64. člena Zakona o upravnem sporu [ZUS-1], ki je pričel veljati 1. 1. 2007, določa, da je pristojni organ v primeru, ko je sodišče ugodi tožbi, odpravi izpodbijani upravni akt in zadevo vrne v ponovno odločanje, vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Novi zakon, za razliko od prejšnjega, izrecno določa, da je upravni organ vezan na stališče sodišča glede uporabe materialnega zakona.

    Do uveljavitve zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (do 1. 1. 2007) je veljal Zakon o upravnem sporu [ZUS] (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00), ki je za razliko od novega zakona, določal le, da je pristojni organ v primeru, ko sodišče ugodi tožbi, odpravi izpodbijani upravni akt in zadevo vrne v ponovno odločanje, upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (drugi odstavek 60. člena). Stari Zakon o upravnem sporu [ZUS] ni izrecno določal, da je upravni organ v ponovnem postopku vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava.

    Za razliko od starega zakona je bil namen novega zakona prepovedati upravnemu organu, da bi odločal v nasprotju z mnenjem sodišča glede uporabe materialnega prava. Takšen namen je jasno razviden iz ocene stanja in razlogov za sprejem novega zakona o upravnem sporu. V uvodu k predlogu zakona o upravnem sporu (Poročevalec RS, št. 60/2006) je v razlogih za sprejem novega zakona, pri »odpravi odločbe in njenih posledic«, zakonodajalec jasno navedel: »Tako je torej izrecno potrebno poudariti prepoved ravnanja organa, da bi na podlagi pooblastil, ki so mu na voljo, posegal v novo izdano odločbo v nasprotju z mnenjem in stališči iz izdane sodbe.«

  34. Bimbo Says:

    Hvala za nove povezave. To bo nekaj branja za konec tedna. 🙂
    Kljub temu menim, da so članki, ki sva jih navedla z Matajem, le razkrili nekaj relevantnosti. Iz njih sem razbral več ali manj isto, kar si ti povzel: ostrejši (poštenejši, pravičnejši?) predpisi so sprožili osip tistih, ki so se podredili nekakšnemu redu in nadzoru, po drugi strani pa je dejavnost našla/uporabljala manj transparentne poti.

    Čez noč sem se spomnil tudi na to, da hitropotezni Kovač nič ni omenil za nas veliko bolj predmetne evropske pravne ureditve lobiranja. Ameriško je navedel kot absolutno brezmadežno in učinkovito referenco. Drobnjakarska natančnost bi namreč kaj lahko zrušila tako lepo in jasno postavljeno strukturo njegovega pisanja. Nekako tako kot pred meseci nek Ježev komentar, ki je velik del (ne vsebinske ampak slogovne) teže naslonil na predpostavko, da Nobelovo nagrado za mir podeljujejo v Stockholmu. 😉

    A propos mrežni shemi: res sta tragikomični! V LDS očitno še premorejo nekaj pobalinske navihanosti ZSMS-jevcev. 🙂

  35. ervinator Says:

    Stanislav Kovač ni navedel ameriške ureditve kot absolutno brezmadežno in učinkovito. Predlagal jo je kot zgled za Slovenijo. Evropske regulative lobiranja ni predstavil kot zgledno verjetno zato, ker v Evropski uniji dosti dlje od nezavezujočih etičnih kodeksov še ni prišla.

  36. Bimbo Says:

    Če nekaj predlagaš za zgled, najbrž pomeni, da tisto vsaj precej visoko ceniš. Predlaganje zgledov na hitro v podkrepitev neke teze nekega članka se mi pač ne zdi ravno vzorno početje. Prav tako ne zanemarjanje stanja v evropski zvezi, kamor moramo gledati najbrž bolj pogosto in skrbno kot pa čez lužo. Dvomim tudi, da bi realna politika omogočila neko slovensko lobistično zakonodajo po vzoru ZDA in mimo Bruslja.
    Z izrazoma brezmadežnost in učinkovitost sem najbrž malo pretiraval. 🙂

  37. ervinator Says:

    Tvoji dvomi nimajo realne osnove. Ureditev lobiranja v posamezni državi članici zadeva izključno njeno notranje pravo. To je eno od področij, v katera se Evropska unija ne vtika.

    Ne strinjam se tudi z očitkom, da je Stanislav Kovač karkoli na hitro predlagal. Njegovi članki so v primerjavi s podobnimi v Financah, Delovi Sobotni prilogi in Dnevnikovem Objektivu nadpovprečno utemeljeni. Predlog zakona, ki bi lobiranje v Sloveniji uredil na način, kot ga predlaga Kovač, je bil v parlamentarno proceduro vložen že leta 1999. Vendar politične volje za sprejem do sedaj ni bilo.

  38. Bimbo Says:

    Nisem pravnik, zato tvoji prvi trditvi kljub določenim osebnim pomislekom ne bom ugovarjal.

    Pisanje Stanislava Kovača se mi večinoma ne zdi povsem objektivno utemeljeno. Za to je bržkone kriv tudi njegov brezkompromisen slog, ki v prid poanti kakšne podatke postavi kot nepreklicno dejstvo. Drobnjakarski bimbo se rad zatakne prav ob takšne po ideologiji dišeče kavlje. Kljub temu Kovačeve članke berem večkrat in veliko raje kot npr. Ježeve. 🙂

    Ključen pa se mi zdi tvoj zadnji stavek. Kako lahko nek predlog zakona, ki je za higieno družbe dokaj pomemben, tako naglo konča v predalu in utone v pozabo? Kaj so v zvezi z njim storile stranke iz takratne ali kasnejše opozicije? Se morda spomniš, kdo je leta 1999 pripravil ta predlog?

  39. ervinator Says:

    Predlagatelj zakona je bila skupina poslancev: Leon Gostiša (SLS), Jože Lenič (LDS), Rudolf Moge (LDS) in Ciril Ribičič (ZLSD). Od leta 1994 pri slovenskem združenju za odnose z javnostmi (PR) deluje sekcija lobistov. Najopaznejši lobisti so bili Mile Šetinc, Franci Zavrl, Miloš Ćirić, Bogdan Biščak.

  40. ervinator Says:

    Gregor Golobič v Dnevniku 27.2.2010 o (centrih) moči:

    Gre za spremenljiva omrežja ljudi, ki jih primarno sploh ne povezujejo ideološke ali politične preference. Gotovo jih povezuje ambicija bogatenja, denar. In ideja moči ter vpliva. Najbrž oboje. Te ljudi in povezave bi morda še najlažje izsledili, če bi pogledali, kdo so glavni naročniki storitev posameznih ustanov, ki so znane po tem, da istočasno delajo za več strani, PR-agencije, kot je na primer Pristop, ali posamezne odvetniške združbe.

  41. Bimbo Says:

    Franci Zavrl (JBTZ, Pristop) “vpoklican” na blog Financ (http://www.finance.si/blog/10/513/Mrcvarjenje-pri-%BEivem-telesu):

    “Drugi krivec, ki intenzivno sokreira obstoječe vzdušje, pa so mediji. V borbi za preživetje in v dirki s časom mediji dobesedno hlastajo za populizmi, ki jih bo rado slišalo lačno ljudstvo – »vsi kradejo«, »vsi so isti«, »nihče ne dela v dobro družbe«. Mediji širijo populistične vrednote, ki družbo skorajda razkrajajo, v določenih primerih mediji dobesedno ustvarjajo izredno stanje.”

    “Afera z bulmastifi, o kateri je bilo prelitega toliko črnila kot že dolgo ne, in o kateri je bilo napisanih toliko blogov, forumov ter ostalih medijskih zapisov kot že dolgo ne, je pokazala na razkroj vrednot v slovenski družbi. Etika je izgubila svoj pomen, človek je izgubil vsakršno dostojanstvo, postal je objekt manipuliranja, podpihovanja ter igric med politiko, mediji in javnim mnenjem. Tragičen dogodek je državo postavil skorajda v izredno stanje, nivo komunikacije je padel pod vsako razumno raven, razprave so šle pod nivo kulture, razuma in človečnosti. In tu so mediji odigrali izredno pomembno vlogo. Žal ne v pozitivnem smislu.”

    “Veliko govorimo o vlogi gospodarstva za dvig družbe. Vendar – je slovenski menedžerski ceh sam resnično naredil dovolj za sankcioniranje slabih praks v gospodarstvu? Če je posameznik – sicer skladno z zakonom – izkoristil trenutek, bi morali o tem spregovoriti najprej menedžerji med seboj, pomesti pred svojim pragom, poiskati rešitve. Nikakor pa posameznika ne bi smeli na milost in nemilost prepustiti ulici, medijem in politiki.”

    “Katera je tista gospodarska panoga, ki je Slovenijo naredila prepoznavno v svetu? ”

    Morda PR? 😈

  42. ervinator Says:

    Franci Zavrl v Sobotni prilogi Dela 27.2.2010 o partitokraciji:

    Slovenija ni nikakršna mrežokracija; sodim, da je še vedno partitokracija – vrhovi političnih strank obvladujejo nesorazmerno velik delež celotnega družbenega življenja.

    Božo Novak v Sobotni prilogi Dela 27.2.2010 o teoriji elit:

    Iz teorije elit je ključnih samo 2000 posameznikov ne glede na velikost države. Pa še znotraj tega števila je samo deset najpomembnejših. Po mojih izkušnjah to niso formalni vplivneži, ampak neformalni. Pri Anteju Markoviću [nekdanjem predsedniku izvršnega sveta SFRJ] je bil to Vukobrat, pri Drnovšku Rigl. Te lahko omenim, ker so časovno distancirani. Zanimivo pa je, da je bil Rigl nekoč celo zaposlen pri Vukobratu.

    Igor Lukšič, strokovnjak za korporativizem, v Sobotni prilogi Dela 27.2.2010 o kapitalizmu, klientelizmu in aferi Baričevič:

    Logika kapitalizma je koncentracija kapitala. Skozi koncentracijo pa hoče imeti kapital nadzor nad celotnim dogajanjem, se pravi tudi nad politiko. Prerivanja, ki so se dogajala in se še dogajajo v okviru politične sfere, potekajo tudi pod vplivom različnih kapitalskih blokov. V enem delu ti nastopajo kot lobisti in se ne polaščajo strank in ljudi v strankah, v drugem delu pa lahko nastopajo tudi tako. Koliko je tega v slovenskem političnem prostoru v resnici, ne vem. Za to bi morali imeti kakšno temeljito in dolgoročno raziskavo. Vendar dogodki, kot je primer Baričevič, te procese razgalijo. Kaže, da je del elite z raznimi dogovori res vplival na odločitve, ki so bile sporne. Vendar namigovanja ne morejo nadomestiti resne analize relacij vseh vpletenih akterjev.

  43. ervinator Says:

    Stojan Zdolšek v TV klubu 28.2.2010 o pojavu, ko država izven pravnega reda služi zadoščanju zasebnim, parcialnim interesom:

    Ta problem je postal v Sloveniji zelo razširjen. In tudi ta, znana pasja afera je seveda to razkrila, da je praktično cela pravna država pokleknila pred tremi cucki – če tako rečem. Zastavlja se avtomatično vprašanje, kaj se lahko zgodi, če se [država] sreča z velikim premoženjem – velikim, vplivnim kapitalom.

  44. ervinator Says:

    Karl Erjavec je k aferi Baričevič pristavil svoj klovnski pisker (vir MMC RTV SLO):

    Na podlagi tega smo zaključili, da ne ugotavljamo ne politične ne osebne odgovornosti ministra. Ravnal je v skladu z zakoni, pravni postopki so tekli v skladu s predpisi.

    Preiskovalni organi morajo ugotoviti, kaj se je dejansko zgodilo, in ugotoviti morebitno kazensko odgovornost. Na podlagi tega se lahko ugotovi tudi politična odgovornost posameznih akterjev, ki se pojavljajo v tej zgodbi.

  45. Nordstar Says:

    Ende. Zadeva je pospravljena. Še Požar je ugasnil. Priznam, da si tega nisem mislil.

  46. ervinator Says:

    Tatjana Pihlar v Dnevniku 3.3.2010 razkriva, da strokovna komisija, ki je predlagala vrnitev bulmastifov Baričeviču, niti po kriterijih ministrstva v tem upravnem postopku ni bila nepristranska. Ne samo, da je bila Alenka Černe aktivno povezana z LDS (tajnica poslanske skupine), ampak:

    Na Kinološki zvezi Slovenije so nam namreč potrdili, da je junija 2006 v imenu vzrejne komisije za molose na željo Saše Baričeviča in Zore Roter v zavetišču Gmajnice ocenila zunanjost Atlasa in Joy ter opravila vzrejni pregled za bulmastife. Tako je namreč zahteval takratni predsednik strokovnega sveta Kinološke zveze Slovenije Rajko Rotner (stric notranje ministrice Katarine Kresal), ki je bil tudi navzoč na pregledu.

    Update – odgovor Alenke Černe v Dnevniku 5.3.2010:

    V Državnem zboru RS sem delala pogodbeno, v raznih službah DZ, med katerimi je bilo tudi delo v tedanji poslanski skupini LDS. To je bilo do leta 1998, torej pred 12 leti, in tudi nisem članica omenjene stranke. Suvereno stojim za svojimi besedami, stojim za pogoji, pod katerimi se je podpisala komisija, suvereno lahko trdim, da v politične in kinološke spletke nisem vpletena.

    Najbolj zanimiva je tale navedba Alenke Černe (Dnevnika 5.3.2010):

    V kinologiji vsi seveda poznamo g. Rajka Rotnerja, tako jaz kot g. Vidic, g. Kavčič ali kdor koli drug iz kinoloških krogov. Da sta ga. Kresal in g. Rotner v sorodstveni navezi, sem izvedela na KZS novembra 2008, ko je g. Vidic osebno čestital g. Rotnerju ob imenovanju ge. Kresal za notranjo ministrico.

    Update 2 – Tatjana Pihlar v Dnevniku 6.3.2010 nadaljuje z razkrivanjem, da je Alenka Černe že pred sodelovanjem v komisiji kmetijskega ministrstva ocenjevala značajske lastnosti vsaj enega od psov:

    V uredništvu smo pridobili dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je kinologinja Alenka Černe 15. junija 2006, natanko tri mesece po grozljivem napadu bulmastifov Saše Baričeviča na Stanislava Megliča, v zavetišču Gmajnice enemu od nevarnih psov – Atlasu – izdala vzrejno dovolilnico za plemenjaka. Podelila mu je najvišjo vzrejno oceno A, njegovo zunanjost sta s kinološkim kolegom Rajkom Rotnerjem ovrednotila z oceno odlično (5), poleg tega pa sta njegovo gibanje označila za “dobro”, čeprav je bil invalid, saj je zaradi strelne rane, ki jo je dobil ob napadu na Megliča, vidno šepal.

    V 15. členu vzrejnega pravilnika Slovenskega kluba za velike pasme in molose, katerega predsednica je Alenka Černe, med drugim piše, v katerih primerih se za pse iz teh kategorij izda vzrejna prepoved. Med drugim je omenjena popadljivost, ki je bila (najmanj zaradi napada na Megliča) tudi pri Atlasu več kot očitna.

  47. ervinator Says:

    Tomaž Štih v blogu Libertarec utemeljuje, zakaj lahko dvomimo, da je spis na upravnem sodišču naključno prišel do sodnika poročevalca Boštjana Zalarja:

    Javnosti in novinarjem manj znano dejstvo je, da je bilo ravno vprašanje goljufanja tega sistema v začetku letošnjega leta stvar javne in žolčne debate v Pravni praksi med nekdanjim predsednikom Vrhovnega sodišča RS Francetom Testenom in odvetnico in nekdanjo predsednico gospodarskega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani Nevenko Šorli. Iz polemike in navedb odvetnice smo tisti brez vpogleda v interno delo sodišč izvedeli, da je načelo zakonitega sodnika v praksi pogosto omehčano. Sploh pri težjih zadevah naj bi veljalo, da si primer sodniki podajajo kot žogo – na koncu pa zadeva pristane pri najmlajšem in najbolj nemočnemu. Te podaje so skrbno podprte s sklepi predsednikov sodišč. Učinkovitega pravnega sredstva zoper to početje ni.

    Do tega trenutka ni še nihče pogledal v drobovje sodnega sistema. Da bi ugotovil, kako je spis prispel v roke sodnika Zalarja. Ministrica bi kot odvetnica morala vedeti, da zakon sam po sebi ni zadostni argument, da je vse skupaj naključje. Pomembno je, ali se je v tem primeru dejansko izvajal v praksi? Dvom v naključno sodelovanje sodnika Zalarja zato obstaja.

  48. ervinator Says:

    Borut Šuklje o lobizmu (vir: Žurnal24):

    Nisem lobist. Lobizem doma, to je klientelizem. To je neke vrste mreženje in povezovanje. Pri poslih doma lobizma ne sme biti. Lobiranje ni to, da nekoga pokličeš, ampak da pripraviš cel posel. Pravi lobisti so tisti, ki so znali narediti posle v tujini.

  49. ervinator Says:

    Bojan Dobovšek v Dnevniku 6.3.2010 o neformalnih omrežjih in korupciji:

    Prvič, ni vsako neformalno omrežje negativno. Že v uvodu sem omenil, da imajo lahko neformalna omrežja zelo pozitivno vlogo. Gre za odprta omrežja, v katera se lahko vključi vsakdo. In drugič, ko gre za korupcijo, se moramo zavedati, da nekatere oblike korupcije ne ustrezajo definicijam iz kazenske zakonodaje. Nekaterih oblik korupcije se organi pregona ne morejo lotiti, ker za to enostavno ni pravne podlage. S tem se lahko ukvarjajo le nevladne organizacije ali preiskovalni novinarji. Edina sankcija je, da je tak človek omenjen v javnosti. Tretja oblika pa je, ko ljudje s kriminalno preteklostjo svoje premoženje “legalizirajo” in si ob pomoči tega “legaliziranega” premoženja pridobivajo tudi politično oblast. Z “legaliziranim” premoženjem si financirajo volilne kampanje.

    Neformalna omrežja tečejo na dolge proge. Temeljijo na soodvisnosti pripadnikov omrežja. Pri zvezah in poznanstvih pa gre prej za enkratne usluge in vračanje uslug.

    Pripadnost omrežju je lahko tudi potrditev, da ti je v življenju uspelo. Pripadnost je lahko tudi vir prestiža in ugleda. Te vrednote se vedno bolj uveljavljajo v mlajši generaciji.

    Za zaprta neformalna omrežja je po eni strani bistveno, kako informacijo pridobiti, po drugi strani pa gre tudi za to, da informacija ne sme zapustiti ozke skupine in ne sme postati splošno dostopna. Člani zaprtih omrežij si informacije delijo, hkrati pa morajo spoštovati nepisano pravilo, da informacija določenega kroga ne sme zapustiti.

  50. ervinator Says:

    Irena Šumi v Dnevniku 13.3.2010 za klientelizem in korupcijo obsoja celotno družbo; državne in javne ustanove so postale ustanove srenje:

    Kdo pa nima te izkušnje? Ali še niste prišli pri mehaniku prej na vrsto kot vaš župan, ker se z njim pač bolje poznate, in ste to svojemu pivskemu krogu ponosno razlagali? Ali še niste prišli mimo vrste pri zdravniku zato, ker je njegova medicinska sestra sošolka vaše svakinje?

    Skratka: ko je anonimna, interaktivna internetna javnost pogledala v prepad, jo je nazaj naravnost v oči pogledala lastna, zelo vsakdanja podoba: obraz srenje, ki z državo ne ve, kaj početi, razen da jo je sistematično, spontano podredila v kanale malih srenjskih uslugarskih (in nagajaških) mrežic, zdaj ko jo že ravno ima. In odkrila, da stvar ne povzroča le realizacije “Slovenian dream” karier tako ali drugače “globoko travmiranih” narcisov in njih petoliznikov, odrivanja izobraženih, sposobnih in spodobnih ljudi ter skrajno farsičnega popačenja “pravne države”, ampak čisto zares povzroča tudi smrt. Potrebna je bila groteskna, nezaslišana smrt, da smo v pravi luči zagledali realiteto privajenih srenjskih socialnih umorov z zasvojenostmi, nasiljem v družini, mobingi po službah, nasiljem v prometu in samomori, ki so vsi epidemičnih razsežnosti in za katere zdaj nepreklicno vemo, da jih povzroča prav toplina srenjske neposredne demokracije.

  51. ervinator Says:

    Borut Pahor za Reporter (vir: Žurnal24) o poznanstvu z Baričevičem:

    Če bi dr. Baričevič menil, da sem jaz tako dober znanec ali prijatelj, bi najbrž poiskal tudi mene. Danes vemo, da je skušal storiti vse, da bi mu vrnili pse. Toda mene o tem ni nikoli nič vprašal ali me kakorkoli obvestil.

  52. ervinator Says:

    Bojan Požar 16.3.2010 razkriva celotno zaupno poročilo Nacionalnega vetrinarskega inštituta o obdukciji psov. Iz navedb sledi, da kriminalisti na tiskovnih konferencah niso govorili resnice: trdili so, da so ustrelili le enega psa, druga dva pa evtanizirali z injekcijo. Obdukcijsko poročilo nasprotno kot vzrok smrti za vse tri pse navaja strelne rane.

    Generalna policijska uprava na opisana razkritja odgovarja precej zapleteno oziroma neprepričljivo (vir: Žurnal24): Delavca Živalskega vrta Ljubljana sta psa, ki so jih varovali policisti, omamila, vendar sta psa kljub vbrizganemu sredstvu postala napadalna. Za zagotavljanje varnosti vseh prisotnih so policisti s strelnim orožjem usmrtili psa. Po strelih sta delavca Živalskega vrta psom vbrizgala še evtanazacijsko sredstvo. Ves postopek evtanizacije je vodil veterinarski inšpektor.

  53. ervinator Says:

    Nenad Glücks v Reporterju opozarja še na eno nepravilnost v zvezi z zadevo Roter & Baričevič na upravnem sodišču. V času, ko je upravno sodišče izdalo prvo sodbo, je bil Aleš Zalar zaposlen kot svetovalec v odvetniški pisarni Senica. Njegov brat, sodnik poročevalec Boštjan Zalar, na to odgovarja, da tega ni vedel, sicer bi se po uradni dolžnosti izločil oziroma bi predlagal, da se ga izloči iz odločanja v tej zadevi. V času sklepa upravnega sodišča z dne 24.7.2009, ki je bil za Baričeviča kot stranko odvetniške pisarne Senica neugoden, pa Aleš Zalar seveda ni bil več zaposlen pri Senici.

  54. ervinator Says:

    Marjeta Šoštarič je v Sobotni prilogi Dela 27.3.2010 razgrnila karierno pot Milana Pogačnika. Šoštaričini članek vključuje teorijo zarote, zakaj Nacionalni veterinarski inštitut z obdukcijo psov ni zmogel uradno ugotoviti, ali so bili Baričevičevi bulmastifi mučeni. Milan Pogačnik naj bi osebno največ pripomogel k temu, da je celotna veterinarska stroka izgubila ugled. Okoli sebe je dvajset let nastavljal zveste kimavce, jih manipuliral in po potrebi tudi medsebojno sprl. Pogačnikov odhod v pokoj bo mnenju uporanikov priložnost, da se veterina postavi pokonci.

  55. ervinator Says:

    Dnevnik 9.4.2010 razkriva, zakaj ima Borut Pahor težave z iskanjem novega kmetijskega ministra: zato ker od ministrskih kandidatov zahteva zaščito dobrega imena in ugleda Milana Pogačnika. Takole je Igor Vojtic v pismu premierju pojasnil razloge, zakaj odstopa od kandidature:

    Spoštovani predsednik Borut Pahor!

    Glede na vsebino razgovorov na kolegiju v zvezi s kandidatoma za mesto kmetijskega ministra Ti želim razložiti tudi moje gledišče na ta problem. Zelo neprijetno je, da se je zaostrilo to vprašanje znotraj vrha naše stranke. Menim, da je treba Tebi, kot predsedniku Vlade in SD, skrbno prisluhniti ob izbiri kandidata, ki bo kot minister sodeloval predvsem s predsednikom Vlade. Kandidat, ki že na začetku uživa le predsednikovo spoštovanje in ne polne podpore, ima slabo popotnico za svoje delo. Upoštevajoč pri tem Tvojo nedvomno izraženo željo za ohranitev integritete dr. Pogačnika v zadevi z bulmastiffi in, po drugi strani, moje inšpekcijsko-prekrškovno poznavanje istega problema, se nakazujejo bodoče težave.

    V tem oziru se sočasna predstavitev dveh kandidatov za ministra izkaže za nekoliko ponesrečeno. V iskreni želji, da Ti olajšam razgovore s dr. Hribarjem in razbremenim našo stranko škodljivih nesoglasij, odstopam kot kandidat za ministra za kmetijstvo.

    S prijaznimi pozdravi!

    V Mariboru, dne 2.aprila 2010

  56. ervinator Says:

    Iz magnetograma s sestanka pri premierju 19.3.2010, Barbara Brezigar:

    To sta bili ti dve okoliščini – dejstvo, da ni bila opravljena hišna preiskava itn., tu je bilo še kar nekaj situacij, za katere človek zve in opozori.

  57. ervinator Says:

    Požareport 12.4.2010 o odtekanju informacij s policijske uprave:

    Prej je bil en teden mir, trdi tožilka Zobec Hrastarjeva; odstopno izjavo je napisala 19. februarja, policistom je to zaupala 26. februarja, torej sedem dni kasneje, in še isti dan je za tekst njene odstopne izjave izvedel Rok Praprotnik, za katerega tožilka Branka Zobec Hrastar pravi, da ga še nikoli ni videla, telefona pa mu menda tudi ne dviguje. To je morda (ali pa celo najverjetneje) odgovor na uganko, kdo je kriv za celo serijo skrajno nenavadnega odtekanja zaupnih preiskovalnih informacij, od telefonskih prisluhov ministrici za obrambo Ljubici Jelušič do prometnega prekrška tiskovnega predstavnika Socialnih demokratov Denisa Sarkiča.

  58. ervinator Says:

    Lojze Ude v Polemiki 12.4.2010 o (ne)pravni državi:

    Pregoni kaznivih dejanj so kar lepo sinteza: nas najprej [profesorjev prava], ki vzgajamo; zakonodajalca, ki ne zna normirati; policije, ki ne raziskuje; tožilstva, ki ali ni dobro organizirano; in na koncu sodišča, ki se raje izognejo obsodbi, včasih zbežijo, in dubio pro reo, ker je obsodba vedno ustvarjanje konfliktne situacije.

  59. ervinator Says:

    Igor Lukšič v Mladini o samoomejevanju in pravni državi:

    Pri nas se pravna država razume kot vladavina pravnikov in pravne logike. In to je problem. Nič več se ne da narediti, če zadaj ni nekega pravnika.

  60. ervinator Says:

    Finance 22.4.2010 o tem, zakaj je posel z Ramom Investom sporen:

    Problematičnost Pogačarjevega posla je predvsem v tem, da Ram Invest služi na račun države z izposojenim denarjem. Dela na povsem enak način kot tajkuni in kupuje objekt z državnim denarjem. Dejansko je samo posrednik, premija pa je zelo velika. Zaradi podobnih izjemnih provizij ob posredniških poslih med paradržavnimi podjetji je na primer nastala tudi afera s SIB banko. Tudi tam je bil med akterji afere Pogačar.

    MNZ bi lahko sam kupil primeren objekt in ga dal takoj v finančni najem ali pa za nakup najel posojilo. Tako bi znižal strošek najema za desetino, hkrati pa bi tudi dobil objekt v trajno last. Seveda pa bi moral v tem primeru MNZ izvesti javni razpis, kar pa bi lahko pomenilo, da se Pogačar ne bi izkazal kot najugodnejši ponudnik.

  61. ervinator Says:

    Tri razkritja preteklega tedna:

    Dnevnik 28.4.2010: Kinologa Rajko Rotner in Alenka Černe sta v Gmajnicah 15. junija 2006 opravila izredni vzrejni pregled v skrajno sumljivih okoliščinah, in celo izdala vzrejno dovolilnico za bulmastifa Atlasa. Na Kinološki zvezi Slovenije o tem vzrejnem pregledu namreč ne obstajajo ustrezni in verodostojni dokumenti, zanj tudi ni bila zaračunana taksa. Kinološka zveza Slovenije bo zoper oba kinologa uvedla disciplinski postopek. Rajko Rotner je bil sicer od leta 2005 do 2009 na čakanju kot odvečni uslužbenec ministrstva za obrambo.

    Vlada je objavila svoj pravni dosje zadeve Baričevič. Gre za odgovore MKGP (Roman Pečkaj, Tanja Hofman), službe vlade za zakonodajo (Janez Pogorelec) in državnega pravobranilstva (Lucijan Bembič) na Pahorjeva vprašanja. Lucijan Bembič vztraja, da je bila odločba MKGP nezakonita, pritrjuje mu Janez Pogorelec. Na kmetijskem ministrstvu vztrajajo pri nasprotnem: da upravni organ mora absolutno slediti sodbi upravnega sodišča (glej komentar zgoraj) in da se tudi sicer strinjajo z zadevno (in sporno) sodbo upravnega sodišča.

    MKGP svoje strinjanje opira na strokovni članek v Pravni praksi št. 9 z dne 4.3.2010. V članku Boštjan Zalar premetava drugi odstavek 27. člena ZZZiv-B, ki pravi naslednje: Začeti postopki v zvezi z nevarnimi psi se dokončajo v skladu z določbami tega zakona. Iz tega Boštjan Zalar izpelje, da spremenjeni ZZZiv ne velja za tiste primere, ko se na podlagi dogodka izpred uveljavitve ZZZiv-B upravni postopek začne šele po uveljavitvi ZZZiv-B. Ta Zalarjeva interpretacija je butasta in v popolnem nasprotju z osnovno pravniško logiko. Na to Zalarjevo interpretacijo lahko pristanejo samo tisti pravniki, ki so glede zadeve bulmastifi zabredli globoko v klientelizem.

  62. ervinator Says:

    Nekdanji direktor veterinarske uprave Zoran Kovač v pismu Borutu Pahorju (vir: Dnevnik 7.5.2010):

    Tragedija je dejansko nastala kot posledica ‘gnilega in koristoljubnega delovanja – plačilo uslug’, ki si ga privoščijo odgovorne osebe na veterinarski upravi.

  63. ervinator Says:

    Tomaž Mastnak v Dnevniku 8.5.2010 o diktaturi Boruta Pahorja:

    Premier kar tako odloči, da kazenske odgovornosti ne bo, o sankcijah pa bo odločal kmetijski minister! To je suspenzija preiskovalnih organov, tožilstva in sodne oblasti. To je suspenzija vladavine zakonov. Taki suspenziji se reče diktatura.

    Šlo je za kolizijo med privatnim in javnim interesom, v kateri so bili državni uslužbenci uslužni privatnemu interesu, namesto da bi služili javnemu. Posamezniki, ki so plačani za varovanje in uveljavljanje javnega interesa, so se temu izneverili, izdali javni interes. Javni interes je ostal nezaščiten.

  64. Bimbo Says:

    Točno na to izvrstno besedilo sem (te) želel opozoriti, a si me seveda prehitel. 🙂

    Vreden branja je tudi Praprotnikov članek “Fundamentalist svobodomiselnosti”, v katerem med drugim piše:
    “Na splošno velja prepričanje, da je ta afera nastala 2. februarja 2010, na dan Baričevičeve smrti. Kar ni točno. Dnevnikova novinarka Tatjana Pihlar je to afero razkrila skoraj leto dni pred Baričevičevo smrtjo. Novinarka, ki je specializirana za področje kmetijskega ministrstva, je mesece dolgo sistematično odpirala vprašanja, ki so resnično v javnem interesu. Problematizirala je zakonitost in pravilnost vračanja nevarnih psov lastniku. Politike in tožilstva to ni zanimalo. Celotna afera bi šla mimo, če ne bi psi do smrti pogrizli lastnika.”
    (http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/1042357786)

  65. ervinator Says:

    Komisija za preprečevanje korupcije je v načelnem mnenju št. 212 identificirala naslednja koruptivna dejanja:

    – dejanje pri vročanju odločbe VURS z dne 13.2.2008: stranka je odločbo prevzela 15.2.2008, njen pravni zastopnik pa se je pritožil že 14.2.2008; neznani javni uslužbenec ali funkcionar je kršil določbe ZUP, ki urejajo vročanje upravnih odločb, tako da je mimo teh določb posredoval vsebino odločbe že pred zakonito vročitvijo lastnikoma psov ali njunemu pravnemu zastopniku;

    – predstojnik VURS je zavetišču Gmajnice pisno naložil, da ne sme izvršiti usmrtitve psov; to ravnanje predstojnika veterinarske uprave, ko je z dopisom obvestil organizacijsko enoto javnega zavoda, naj zadrži izvršitev odločbe, dokler o pritožbi lastnikov psov ne bo odločilo ministrstvo, predstavlja kršitev določil ZUP;

    – uradna oseba ministrstva je dne 25.2.2008 z dopisom (ne pa z upravnim aktom!) obvestila organizacijsko enoto javnega zavoda o vložitvi pravnih sredstev ter predlagala odlog ukrepov, naloženih v veterinarski odločbi, do odločitve sodišča; z opisanim ravnanjem je ta uradna oseba ministrstva kršila določila 293. člena ZUP;

    – dejanje pri vročanju odločbe VURS z dne 15.2.2008: drugo odločbo veterinarskega inšpektorja je stranka prevzela 16.5.2008, njen pravni zastopnik 19.5.2008, pritožbo pa je slednji vložil že 15.5.2008; tako kot pri prvi odločbi je tudi pri tej neznani javni uslužbenec ali funkcionar kršil določbe ZUP, s tem vplival na nadaljnji potek dogodkov ter stranki omogočil korist v obliki predčasne seznanitve z odločbo, s čimer ji je omogočil predčasno izvajanje pravic kot stranki upravnega postopka;

    – dejanje v kinološkem klubu, ki je 15.6.2006 opravilo izredno vzrejno ocenjevanje bulmastifov, ko sta bila v zavetišču Gmajnice; vzrejna komisija kluba, ki je ocenjevala pse, ni bila sestavljena skladno z določili statuta in pravilnika pristojne organizacije (Rajko Rotner ni izpolnjeval pogojev); klub ni posredoval verodostojnih in ustreznih dokumentov, ni ravnal v skladu z akti, ki določajo izvajanje in izdajanje vzrejnih dokumentov;

    – drugostopenjski organ (MKGP) iz izvedenske komisije ni izločilo kinološke sodnice, ki je opravila vzrejno oceno bulmastifov, čeprav je Alenka Černe 22.4.2009 ministrstvo sama uradno opozorila (čeprav zavajajoče), da je izdala vzrejno dovolilnico; s tem niso bili zagotovljeni vsi pogoji za pravilno in zakonito odločitev, hkrati pa je ministrstvo z opisanim ravnanjem ustvarilo pogoje za pristransko odločanje v upravni zadevi v korist ene stranke;

    – tako kot v času ministrovanja Iztoka Jarca je tudi pod ministrovanjem Milana Pogačnika vročanje odločb strankam potekalo koruptivno: kot je razvidno iz odločbe ministrstva z dne 22.6.2009, je drugostopenjski organ v času izdaje odločbe ocenil, da ne obstojijo okoliščine, ki bi narekovale vročitev stranki neposredno s strani drugostopenjskega organa, temveč se bo vročitev opravila po običajni poti, torej po prvostopenjskemu organu; uradna oseba na ministrstvu je podlegla stranki, ki je vsak dan pritiskala na uradni organ, zato je ministrstvo opravilo vročitev mimo svoje lastne odredbe; tako je lastnik psov zaradi kršitve dolžnega ravnanja ministrstva in organizacijske enote javnega zavoda lahko izvrševal pravice iz odločbe, do katerih v tistem časovnem obdobju še ni bil upravičen.

    Kosova komisija poleg tega izreka mnenje, da je upravno sodišče napačno odločilo v sodbi št. U 310/2008-23, da mora upravni organ uporabiti predhodno veljavna zakonska določila ZZZiv.

    Kosova komisija nadalje pritrjuje državnemu pravobranilstvu glede spornosti določb ZUS-1 (sprejetih v času Janševe vlade), ki vladi nalagajo izrekanje o pooblastilu pravobranilstvu in o zakonitosti konkretnega postopka upravnega organa.

  66. Bimbo Says:

    Eppur si muove?

  67. ervinator Says:

    Če že novinarji ne znajo postavljati pravih vprašanj, znajo to vsaj v Kosovi komisiji. V načelnem mnenju št. 212 sem pogrešal le obdelavo utemeljitve, zakaj so na MKGP sestavljali kinološko-veterinarsko komisijo, namesto da bi strokovno mnenje zahtevali od sodnega izvedenca. Vsekakor pa je spodbudno, da je Drago Kos zadevo z novimi ovadbami premaknil naprej. Zdaj sta (spet) na vrsti policija in tožilstvo. Svojo nalogo pa bo dobilo tudi pravosodno ministrstvo, ki mu Drago Kos predlaga strokovni nadzor nad postopkom na upravnem sodišču.

  68. Bimbo Says:

    Čakaj malo, če nisem česa zbrkljal, bi naj torej en Zalar strokovno nadzoroval drugega Zalarja?

  69. Bimbo Says:

    Branja vreden pogovor z Mojco Širok o mafiji v sobotnem Dnevnikovem objektivu: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/1042361196

  70. ervinator Says:

    V zadevi Baričevič še vedno poteka predkazenski postopek, devet oseb so kazensko ovadili. Kinološka zveza Slovenije je z Rajkom Rotnerjem in Alenko Černe prekinila pogodbo o sodelovanju pri sojenju, a sodniške licence jima ni odvzela.

  71. Bimbo Says:

    Tudi ta nenavadna mariborska gradbeniška zgodba iz sobotnega Dnevnika po mojem mnenju lepo sede pod naslov Klientelizem: “Maistrovi dvori brez najvišje etaže”. (http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042379040) 😦

  72. ervinator Says:

    Novinarka Dnevnika je razkrila obstoj Kluba 11, mreže, ki do zdaj še ni bila razkrita in katere člani so novinarji, nekdanji novinarji, menedžerji in nosilci nadzornih funkcij. Boštjan Penko pa je za današnje stanje med drugimi neposredno okrivil pokojnega Janeza Drnovška.

    Vir: RTV SLO 14.10.2010

  73. Bimbo Says:

    To so bili prvi P.S., ki sem jih gledal. Ne vem, kakšni so bili prejšnji, a ta oddaja se mi je zdela zanimiva. Ko bi le Slaka zamenjali s kom, ki je bolj vešč vodenja take oddaje in zna povedati vsaj dva stavka brez ignorantskih vrivkov “ne”.

  74. ervinator Says:

    Pogledov sploh nisem gledal in jih ne bom (mimogrede, posnetek oddaje je že v arhivu RTV: Pogledi 14.10.2010). Kombinacija Slak – Traven je bila sicer že na Kanalu A grozna, a za bulmastife sem se takrat vseeno potrudil in potrpel …

  75. Bimbo Says:

    Dnevnikov Objektiv o zaslužkih “velikih poslovodij” in njih stranpoteh (http://dnevnik.si/objektiv/v_objektivu/1042395673):

    “In kaj lahko doleti družbe, ki so kršile zakon in niso razkrile podatkov? Po pojasnilih ministrstva za gospodarstvo nič, saj kršitev 294. člena zakona o gospodarskih družbah (ta določa način, kako morajo biti razkriti prejemki članov uprave in nadzornega sveta) v kazenskih določbah ni opredeljena kot prekršek.
    Toda kot pojasnjujejo pravni strokovnjaki, nerazkritje prejemkov članov uprav in nadzornega sveta le ni brez posledic. Če uprava delniške družbe v letnem poročilu ni razkrila prejemkov po posameznih članih uprave in nadzornega sveta, bi lahko bilo letno poročilo zaradi nepopolnih razkritij celo nično. Delničarji bi lahko zato od uprave zahtevali, da letno poročilo dopolni tudi s tem podatkom. Če vodstvo družbe tega ne bi storilo, pa bi lahko delničarji, ki imajo v lasti najmanj 10 odstotkov delnic ali 400.000 evrov nominalnega kapitala, zahtevali celo izredno revizijo.”

    Po skoraj dokončani prihvatizaciji je možnost, da se 10 odstotkov kapitala kakšne družbe obrne proti poslovodstvu seveda le teoretična v resnici pa nična. Kdo je napisal in ta zakon in zakaj so takšnega, ki ne predvideva resnih sankcij, tudi sprejeli, bo seveda tudi ostalo zavito v mrak in meglo.
    Saj je za rajo menda dovolj, da se ji pravna država vsakih nekaj let manifestira s kakšnim šuštarskim prijateljem?!

  76. ervinator Says:

    Drago Kos je razočaran nad delom preiskovalnih organov (vir: Dnevnik):

    Policije nam nikakor ni uspelo prepričati, da je zadeva vredna njihove pozornosti, sploh v delu, ki se nanaša na sume, povezane z ljudmi na kmetijskem ministrstvu. Ti so zdaj oprani krivde, v postopku tožilstva pa ostajajo bolj stranski akterji zgodbe, ki niso neposredno odločali o vračanju psov.

  77. Bimbo Says:

    No ja, najbrž bi se dalo najti tudi koga, ki je bil razočaran nad delom Draga Kosa. Nekoč so v Ameriki posneli en lušten in nezahteven film z naslovom “Glej, kdo se oglaša.”

  78. ervinator Says:

    Potem ko je že bilo videti, da bodo nastradale kvečjemu male ribe, se preiskava proti živini spet nadaljuje. Pokazalo se je, da je mogoče prebiti zaroto molka – le na najšibkejši člen je treba pritisniti. Na preobrat je verjetno vplivala tudi izjava kinologinje Alenke Černe (predsednica posebne strokovne komisije, ki je ocenila, da se bulmastifa Atlas in Joy pod določenimi pogoji lahko vrneta k lastniku) za TV Slovenija, češ da ima občutek, da so jo v tej zadevi zlorabili. Povedala je tudi, da naj bi Sonja Bukovec, nekdanja desna roka ministra Pogačnika, od pravnice na kmetijskem ministrstvu (MKGP) Tanje Hofman zahtevala, da pse vrne Saši Baričeviču, sicer bo ob službo. (Vir: Dnevnik)

  79. NordStar Says:

    Po oddaji Pogledi Slovenije je popolnoma jasno, da zadeve pod vlado ne bodo razčiščene. Pod naslednjo pa bodo že zastarale. Narod se je že navadil, da je kar normalno, da ga “gospodje” serjejo in noben ne odgovarja. Tu pa tam žrtvujejo kako ribico, da ima narod kaj govorit…
    Rešitev je v totalni revoluciji, narodnem prevratu.

  80. ervinator Says:

    Rajko Pirnat o sodbi upravnega sodišča (vir: Dnevnik):

    Sodba upravnega sodišča, ki je temeljila na napačnem zakonu, je bila ključna v postopku vračanja psov Saši Baričeviču.

    Drago Kos o sodbi upravnega sodišča (vir: Dnevnik):

    O tem, da je šlo za napako, skoraj ni več nobenega dvoma.

  81. ervinator Says:

    Trije pravniki o aferi Baričevič (vir: Dnevnik):

    Aleksander Čeferin:

    Ta tragična zgodba lahko marsikaj pove o moči in prepletenosti omrežij v Sloveniji, o njihovem enormnem vplivu in o stanju morale teh istih krogov. So pa ti ljudje še vedno močni in naredili bodo vse, da ta tragični primer ne bo razjasnjen.

    Rajko Pirnat:

    Nezakonitost je bila tako očitna, da si tega nisem znal razložiti drugače kot z vplivom elit. Očitno je prišlo do izkrivljanja prava zaradi nekih elitističnih povezav.

    Milan Kučan:

    Ugotoviti bi bilo treba, kako se je lahko zgodilo, da je sodišče uporabilo nepravi zakon. Tukaj ne gre za pravno zmoto, morebiti gre za pritiske na sodnika ali sodišče, ki je spregledalo nekaj stvari, ki jih ne bi smelo spregledati.

  82. Bimbo Says:

    Tomaž Mastnak v današnjem Dnevniku:
    “Egipt ni tako zelo drugačen od ZDA”
    “Vprašanje, ki se vrača, torej ni, zakaj so se Egipčani uprli, temveč zakaj se ne upremo mi.”
    http://dnevnik.si/debate/kolumne/1042425385

  83. ervinator Says:

    Policisti specializiranega oddelka, ki sodijo pod državno tožilstvo, so 31. januarja 2011, torej eno leto po bulmastifski tragediji, s stikal v Baričevičevi hiši vzeli posušene sledove krvi tretje osebe … Iz spisa Vrhovnega državnega tožilstva dne 22.3.2011 (vir: Požareport):

    Sestra pokojnega Saša Baričeviča, Deja Baričevič, je v obvestilih policistom SO povedala, da je dne 2.2.2010 med ogledom kraja dejanja opozorila policiste, da so na stikalih v predsobi v prvem nadstropju hiše nahajajo sledovi krvi, vendar se policisti za njena obvestila o teh sledovih niso zmenili in jih tudi niso zavarovali pri ogledu.

    Šele 31.1.2011 so policisti SO opravili ogled hiše na naslovu Oražnova 11, Ljubljana, ter v sklopu ogleda zavarovali posušene madeže rdeče-rjave barve na dveh stikalih za prižiganje luči in enemu okvirju stikala v hodniku prvega nadstropja hiše. Te zavarovane sledove je nato obdelal nacionalni forenzični laboratorij Generalne policijske uprave, ki je tudi opravil primerjavo z zavarovanimi sledmi krvi Saša Baričeviča in policista Jureta Šušteršiča. Kot je razvidno iz doslej zbranih podatkov, so kriminalisti SKP PU Ljubljana in PP Vič dne 2.2.2010 zavarovali madeže krvi, za katere so ugotovili, da pripadajo ali Sašu Baričeviču ali policistu Juretu Šušteršiču. Iz poročila nacionalnega forenzičnega laboratorija GPU z dne 2.3.2011 pa izhaja, da madeži oziroma sledi krvi na stikalih v stanovanju ne pripadajo niti Saši Baričeviču niti policistu Juretu Šušteršiču, temveč do sedaj še neugotovljeni tretji osebi, saj iz poročila izhaja tudi, da izzvanega DNK-ja nimajo v svoji bazi podatkov.

    Deja Baričevič je v obvestilih policistom SO povedala tudi, da je o sledovih krvi na stikalih obvestila takratnega vodjo ogleda, kriminalista Dušana Mikolčevića, morda pa tudi policista Marka Kostrevca, kateri je bil ves čas z njo v prvem nadstropju hiše. Prav tako pa, da je dva dni po smrti Saše Baričeviča o prisotnosti sledov krvi na stikalih in pasivnosti policije seznanila tudi zdravnika Inštituta sodne medicine, Branka Ermenca, kar je v obvestilih policistom SO naslednji dan 14.3.2011 potrdil.

  84. ervinator Says:

    Goran Klemenčič (KPK) o protiustavni privilegiranosti določenih pomembnih oseb (vir: Studio City 2.5.2011):

    Bral sem odločbo, odredbo slovenskega preiskovalnega sodnika, ki je zavrnil pobudo policije, da se opravi hišna preiskava pri nekem zelo uglednem posamezniku, kjer je pisalo notri, da se pri tovrstnih uglednih ljudeh hišna preiskava ne opravlja, ampak se ljudi pozove, naj izročijo dokumente.

  85. ervinator Says:

    Poročilo računskega sodišča o negospodarnosti najema stavbe NPU je bilo premalo, da bi Borut Pahor sprejel odstop skorumpirane predsednice LDS, načelno mnenje protikorupcijske komisije o klientelizmu in korupciji pa je bilo na koncu tudi za moralistično Katarino Kresal pretežko breme.

  86. ervinator Says:

    Katarina Kresal o storilcih političnega umora (vir: MMC RTV SLO):

    Nekaj dni po tragediji [bulmastifov] je do mojega Mira [Senice] prišel gospod [Bojan Požar], ki ga politiki zelo dobro poznamo, saj nam poskuša krojiti usode. Je lastnik enega spletnega portala [pozareport]. Prišel je do njega, da mu je povedal: ‘Veš, Miro, tole pa je konec tvoje Katarine. To bo njena politična smrt.’ In potem se je začelo.

  87. ervinator Says:

    Bojan Požar zavrača Kresaline obtožbe (vir: Požareport):

    Če so nekateri (še) naivno mislili in upali, da bo Kresalova iz politike odšla (vsaj malo) dostojanstveno, so se ušteli. Kresalova odhaja z bizarnim laganjem do zadnjega, na robu politične psihopatologije.

  88. ervinator Says:

    Pred mesecem in pol se je začel sodni postopek proti Sonji Bukovec, obtožni predlog je prebrala okrožna državna tožilka Petra Vugrinec (vir: 24ur.com). V nekem drugem postopku pred sodiščem je ista tožilka zavrgla ovadbo proti zaposleni na Uradu za varstvo konkurence, ker ji je zdravnik s klinike Barsos pisal (ponarejena) zdravniška potrdila (vir: Žurnal24). UVK sumi, da je tožilka ravnala pristransko, saj je tudi sama uporabnica storitev v isti kliniki …


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: