Ekonomika čakalnih dob v zdravstvu

Slovensko zdravstvo bo ob šibki pravni državi še dolgo največji sistemski problem Slovenije. Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin je v intervjuju za Finance 9.2.2010 navedel dober ekonomski argument, zakaj bi bilo treba čakalne dobe skrajšati:

Zdi se, da nekateri strokovnjaki ne razumejo, da predolgo čakanje na specialistični pregled pomeni, da se bolniku zdravje slabša, kar na koncu pomeni tudi dražje zdravljenje.

Ampak izgleda, da se tale Fakin za skrajšanje vrst zavzema le pri pri zgodnji diagnostiki. Ko pa mu novinarka predstavi predlog za hitro skrajšanje vrst, isti Samo Fakin v istem intervjuju obrne ploščo. Namreč, najbolj učinkovito bi se čakalne dobe skrajšale, če bi zdravstvene zavarovalnice vsakomur, kdor želi, plačale zdravljenje v tujini, čeprav le do višine stroškov zdravljenja v Sloveniji (Finance 9.2.2010). Vendar ZZZS to možnost odločno zavrača:

To bi takoj pomenilo 20 odstotkov več denarja za zdravstvo. Preprosto mi morate verjeti na besedo.

Povedano drugače: tudi če bi v Sloveniji lahko hitro povečali kapacitete zdravstvenih storitev (da ne bi pacienti hodili v tujino), se državi to ne bi splačalo, ker bi to pomenilo vsaj 20 odstotkov več denarja za zdravstvo! To je slovenska ekonomika čakalnih vrst: vrst se ne splača skrajšati, saj bi potem za zdravje prebivalcev porabili še več denarja.

Na srečo državljanov Evropske unije bo nekoč, nekega lepega dne za države članice začela veljati direktiva Evropske komisije, ki bo narekovala prost pretok storitev tudi na zdravstvenem področju.

Na nesrečo pebivalcev Slovenije pa lahko pričakujemo, da bodo posamezne države članice uveljavile določene izjeme in prehodna obdobja. Slovenija bo zagotovo med tistimi, ki direktive še dolgo ne bodo prenesle v prakso. Potem ko bo direktiva sploh sprejeta.

Advertisements

12 komentarjev to “Ekonomika čakalnih dob v zdravstvu”

  1. ervinator Says:

    Zdravstveni minister Borut Miklavčič je ob skorajšnjem slovesu v Odmevih 4.3.2010 izrazil zadovoljstvo s slovenskim zdravstvenim sistemom:

    V preteklem letu smo imeli 340 tisoč in nekaj več primerov hospitalizacije Slovencev v bolnišnicah. V tem sem bil tudi jaz dvakrat! 340 tisoč! Ta zdravstveni sistem v Sloveniji, z denarjem, katerim razpolaga, dobro deluje!

  2. ervinator Says:

    Novi zdravstveni minister Dorijan Marušič o bodoči direktivi Evropske komisije (vir: Žurnal24 10.4.2010):

    Z novo evropsko direktivo bodo lahko državljani Slovenije v državah EU uporabljali nekatere storitve, ki se izvajajo zunaj bolnišnic, v ambulantah, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa bo kril določen del stroškov. Gre tudi za izziv in priložnost. Če bo sistem zelo odziven in prožen, bo lahko določene naše kapacitete ponujal tudi državljanom iz drugih držav iz EU. Bolnike bi lahko pridobili za storitve s področij sive mrene, ortopedije, srčnih operacij …

    Sodeč po Marušičevem odgovoru bo direktiva za Slovenijo omejena na medicinske posege brez hospitalizacije.

  3. ervinator Says:

    Še ena zvijača Zavoda za zdravstveno zavarovanje:
    ZZZS zahteva, da mora imeti novozaposleni zobozdravnik v javnem zavodu takoj več kot dva tisoč opredeljenih pacientov, medtem ko zobozdravniku, ki se odloči za zasebništvo, dve leti plačujejo pavšal ne glede na število zanj opredeljenih pacientov. Dokler zobozdravnik v javnem zavodu nima vsaj dva tisoč pacientov, morajo vsi prijavljeni čakati (lahko več let), da se sploh naročijo (vir: Žurnal24).

  4. ervinator Says:

    Ena od zapovedi ekonomike čakalnih dob v slovenskem zdravstvu:
    Diagnosticiranje na resen sum raka ni nujna stvar z medicinskega vidika!

  5. ervinator Says:

    Svet EU je menda končno sprejel zgoraj navedeno direktivo o pravicah bolnikov pri čezmejnem zdravljenju, ki zdaj čaka še na potrditev v Evropskem parlamentu. Kot sem napovedal, direktiva slovenskim bolnikom ne bo kaj dosti koristila. Sodeč po besedah ministra Marušiča (vir: MMC RTV) bo za priznanje čezmejnih zdravstvenih storitev potrebna predhodna odobritev. Ta bo lahko zavrnjena, kadar bo v domačem okolju mogoče doseči storitve v predvidenem ali pričakovanem obdobju, ko bi morebitno koriščenje takih uslug povečalo tveganje tako za posameznika kot za zdravstveni sistem ter če ponudnik ne bi zagotavljal dovolj varne in kakovostne obravnave. Torej, če bi se zaradi čakalnih dob v zobozdravstvu Slovenci množično odločali za zobozdravstvene storitve v Avstriji, bi Slovenija to storitev preprosto izločila iz izvajanja direktive. In naprej, predhodna odobritev bo obvezna tudi za zdravstvene storitve, ki ne bodo prepoznane v domačem okolju (op.: vsi poudarki so moji). Če bo torej slovenski zdravnik specialist presodil (kot v primeru za dečka Marka Aberška), da ni mogoče pomagati s terapijo, ampak le z amputacijo noge, si bo moral pacient zdravljenje v Nemčiji v celoti plačati sam. V nasprotnem primeru bo v skladu s prepoznavo domačega okolja izgubil noge ali kar življenje.

  6. ervinator Says:

    Minister za zdravje je 9.6.2010 sporočil:

    Sistem predhodne odobritve je namenjen predvsem zaščiti nacionalnega zdravstvenega sistema pred nenadzorovanim odlivom pacientov za zdravstvene storitve, ki zahtevajo dolgoročno načrtovanje (zmogljivosti, kadrov, opreme ipd.) ter za zdravstvene storitve, ki so stroškovno zahtevne in zaradi katerih bi lahko bila ogrožena finančna stabilnost in vzdržnost zdravstvenih sistemov in enaka dostopnost znotraj države.

    Drugače povedano, čakalne dobe se s pomočjo evropske direktive v Sloveniji ne bodo skrajšale. Izvajanje direktive brez drugih – tudi sicer nujnih – organizacijskih sprememb bi namreč zahtevalo večjo obremenitev zdravstvenega proračuna. Slovenija želi na področju čezmejnega zdravstvenega varstva bolnikom zagotoviti enako dolge čakalne vrste kot v nacionalnem sistemu, in s tem spoštovanje načel pravičnosti, enakosti, solidarnosti in univerzalnosti.

  7. ervinator Says:

    Ekonomika čakalnih dob za seboj potegne celoten sistem zdravstva v Sloveniji. Zatakne se že pri sprejemu bolnika, ki potrebuje nujno pomoč. Pa ne le tujih državljanov! Kot je za Dnevnik povedala Darinka Klemenc, je nadzor dela medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov odkril naslednje skupne imenovalce v organizaciji zdravstvene nege:

    Delo, ki ni v skladu s kompetencami, pomanjkljiva navodila in protokoli, slabi delovni pogoji in nedorečenosti v sistemu. Pri tem gre zlasti za preseganje kompetenc pri triažiranju, torej presoji o nujnosti posameznega primera. Zdravstveni tehnik ali diplomirana medicinska sestra nikakor ne bi smela odklanjati pacienta. Diplomirana medicinska sestra, ki je za to posebej usposobljena, bi smela presojati zgolj o prioriteti obravnave. Če ponazorim, lahko odloča, ali naj bo prej na vrsti bolnik, ki bruha, ali bolnik, ki ga bolj boli, vsakega bolnika pa smo dolžni sprejeti. Urediti bi morali tudi spremljanje čakajočih na nujni medicinski pomoči. V nekaj urah, kolikor včasih čakajo, se lahko situacija bistveno spremeni.

  8. ervinator Says:

    Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin bolnišnicam svetuje (vir: Dnevnik 14.8.2010):

    Uvesti bi morale popoldanski turnus od štirih popoldan do desetih zvečer in sedemurni delovnik, pri katerem bi ukinili uro priprave na delo. To pomeni, da bi morali zdravniki v dežurnem ciklusu teh dvajset ur mesečno nekje nadoknaditi.

    Jaz močno sumim ministrstvo za zdravje oziroma celotno vlado, da so na zdravnike nalašč pritisnili na način, da se dežurstva zmanjšajo, čakalne dobe pa podaljšajo. Korist za vlado oziroma ZZZS je očitna.

  9. ervinator Says:

    Marta Gregorčič v Dnevniku o (ne)reševanju problemov v Sloveniji:

    V Sloveniji se stvari rešujejo na en dah. Ne premišljeno, celovito, strokovno, strateško, postopoma in dolgoročno, pač pa s tektonskimi spremembami in polomijami.

  10. ervinator Says:

    Minister za zdravje Dorijan Marušič in spremembe zakona o pacientovih pravicah (vir: Dnevnik): Pacientov pred vrati ambulant v osnovnem zdravstvu ne bodo več smeli pustiti čakati dlje kot 20 minut, v bolnišnicah pa ne več kot eno uro. Izjema naj bi bili le primeri, ko bo moral zdravnik poskrbeti za nujno pomoč, paciente v čakalnici pa bo treba o tem obvestiti. … Nove so tudi sankcije zaradi kršitev pri čakalnih dobah. Ob preskakovanju čakalnih vrst iz zasebnega v javno zdravstvo se bolnišnicam v prihodnje obetajo globe od 400 do 4100 evrov.

    Prelepo, da bi bilo res? 😕

  11. ervinator Says:

    Za ambulantno zdravljenje v EU zadostuje že napotnica domačega zdravnika (vira: Žurnal 24 in Ambulanta 202). ZZZS povrne znesek storitve do višine slovenskih povprečnih cen, a brez potnih stroškov. Za bolnišnično pa mora napotitev predhodno odobriti zdravniška komisija.


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: