Občutek sreče in družbena neenakost

Tu je odgovor tistim, ki se čudijo, zakaj so nekateri ljudje nesrečni, čeprav bi lahko rekli, da imajo zadovoljive materialne in duhovne pogoje za srečo. Eksperimentalni ekonomist Aljaž Ule v Sobotni prilogi Dela 20.2.2010, str. 4–7:

Če bi bili ljudje racionalni, bi bilo preprosto določiti, kdaj jim gre bolje in kdaj slabše, saj bi preprosto analiziral objektivne dejavnike: življenjski standard, kupno moč, prosti čas, število prijateljev … Vendar pa zelo dobro vemo, da za občutek sreče niso pomembni samo objektivni dejavniki. Nekateri raziskovalci menijo, da je za občutek sreče bistvena primerjava z okolico, predvsem z osebami, ki pomenijo našo referenčno skupino in z nami tekmujejo v boju za status in potomce, če povem po darvinistično. Kadar imaš občutek, da gre tej okolici bolje kot tebi, se boš počutil slabo – čeprav ti lahko gre, objektivno gledano, čisto v redu.

Eksperimentalna ekonomija zavrača klasični ekonomistični ideal racionalnega človeka kot bitja, ki ima dober smisel za vrednotenje ocen in verjetnosti. Poleg tega ponuja oziroma dopolnjuje odgovor na vprašanje, zakaj del družbe sedanji življenjski standard vrednoti nižje od tistega v komunizmu.

4 Responses to “Občutek sreče in družbena neenakost”

  1. tajča Says:

    Filozof Harry Frankfurt pravi: Sreča je, če odkrijemo, kaj nam je zares pomembno, za kaj nam gre, kaj ljubimo. Treba se je odločiti, kaj hočemo in in živeti tako, da zasledujemo to željo. Kako živeti, da pridemo do zadovoljstva, osebnega in v odnosih z drugimi, užitka, moči, slave, ustvarjalnosti, duhovne globine, znanja .. pa je v neskončen krog zapleten problem, ker ni pravih kriterijev, kako vrednotiti..🙂

  2. ervinator Says:

    S tako postavljeno filozofsko mislijo se vsekakor strinjam.😉
    Vendar gre pri eksperimentalni ekonomiji poleg tega za praktični metodološki problem oziroma za vprašanje merjenja. Če namreč želiš primerjati stopnjo sreče pri različnih skupinah (ali celo skupnostih, narodih, ljudstvih), ni smiselno vleči zaključkov na podlagi preprostega anketnega vprašanja, na katerega anketiranec odgovori, ali je srečen ali ne. Treba je postaviti več anketnih vprašanj, med drugim o odnosu posameznika do referenčne okolice, percepciji lastnega položaja do nje, po čem stremi, kaj mu manjka itn. V naslednji fazi pa poskusiš anketne rezultate predvideti s kazalci (statistiko) na nacionalni ravni.

  3. ervinator Says:

    Janez Šušteršič v Financah 27.8.2010 o preučevanju občutka sreče:

    Prav zato so takšne razprave za našo blaginjo zelo pomembne. Več ljudi razume, da je govorjenje o nepotrebnosti gospodarske rasti in o skrbi za srečo samo odpiranje vrat novim oblikam paternalizma, ki nimajo prave “znanstvene” podlage, manj nevarnosti je, da bi takšne ideje dobile toliko vpliva, da bi res poslabšale kakovost našega življenja. Meja med dobrimi nameni in totalitarnimi politikami namreč pogosto ni nič več kot samo dober piar.

  4. ervinator Says:

    Marta Gregorčič v Dnevniku 24.9.2010 o ameriški ne-sreči:

    Na podlagi vseh teh in vrste drugih raziskav so prišli do novih znanstvenih sklepov: da imajo v Združenih državah “presežek individualizma in primanjkljaj druščine ali prijateljev” in da so zato bolj “ranljivi”. S tem se je začela tekma za socialne stike, druženje, večanje družabnosti, kupovanje družbenih aktivnosti in ja – padle so sanje, zaradi katerih so Združene države oglaševale svobodo in neodvisnost svojih državljanov, njihov hiperindividualizem, ki ni potreboval sočloveka, ni bil odvisen od nikogar, da je vse v Wal-Martu.


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: