Ekonomika pokojninskih goljufij

Zakaj si nekatera podjetja lahko privoščijo neplačevanje prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje delavcev? Razlog je v tem, da država podjetjem kršilcem daje potuho. To ni nekaj novega, ampak dolgoletna praksa. Potuha je na razpolago tako rekoč samopostrežno in na več nivojih: sodišča, parlament, inšpekcije, vlada. Vsak ima svojo računico.

Kršiteljem dajejo potuho sodišča, in sicer z neučinkovito izterjavo, čeprav so sodbe v pravdnih postopkih že pravnomočne. Izterjava je neučinkovita, ker poteka predolgo. Prav tako pravda do začetka izterjave traja nerazumno dolgo. Krivec je seveda država, saj problema sodnih zaostankov ne odpravi.

Potuho neplačnikom dajeta tudi davčna in delovna inšpekcija, za kar imata deloma pravno podlago celo v zakonu. Če je podjetje v težavah, se lahko z davčno upravo (1) popolnoma legalno dogovori za odlog plačila terjatev. Kakšni dogovori so možni z ZZZS in ZPIZ, raje ne špekuliram. Inšpekcija za delo v določenih podjetjih ne ukrepa (to pa je protipravno!), če oceni, da je vzrok za problem nelikvidnost. Skratka, inšpekcijam je v interesu, da ne ukrepajo. Tako se jim potem ni treba ukvarjati še s pritožbami na morebitne odločbe.

Največjo potuho kršiteljem daje zakonodajalec (državni zbor), ki sprejema take zakone, da so nižje profilirani zaposlenci v brezpravnem položaju prepuščeni na milost in nemilost delodajalcev. Kazenski zakonik v 196. členu teoretično sicer kaznuje delodajalca za neplačevanje prispevkov (2). Ampak v tej določbi zeva globoka zakonska luknja (3): pravica, ki izhaja iz plačevanja prispevkov za pokojnino, ni takojšnja, ampak se uveljavlja in izračuna, ko zavarovanec izpolni pogoje za upokojitev. To pomeni, kot je povedal generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Peter Pogačar, da je oškodovanje možno ugotoviti šele, ko delavec izpolni pogoje za upokojitev.

Vse to je zaenkrat (dokler volivci državne potuhe tolerirajo ali celo nagrajujejo) tudi v interesu vsakokratne vlade. Če podjetja za svoje zaposlene ne odtegujejo pokojninskega zavarovanja, bo državna oziroma pokojninska blagajna čez nekaj let profitirala. To se ji splača, saj se bodo razmere na pokojninskem področju z leti še poslabšale. Takrat bo država privarčevala sredstva za pokojnine tistih delavcev, ki zaradi oškodovanja izpolnijo pogoje za upokojitev več mesecev kasneje, kot pa bi jih v primeru, če bi jim podjetja zakonito plačevala prispevke za pokojninsko zavarovanje.

Pokojninske goljufije so torej rezultat sistemskih problemov. Sloveniji se že desetletja izplača, da problemov ne odpravi sistemsko. Izplačalo se ji bo šele, ko bo v to politično (na volitvah, medijsko, civilno-družbeno) prisiljena.

Opombe:

(1) V prid davčne uprave naj navedem podatek iz TV Dnevnika 17.2.2010, da je v letu 2009 oglobila 300 podjetij, ker niso plačevala prispevkov svojim delavcem, in nekatere tudi kazensko ovadila.

(2) V oddaji 24ur 17.2.2010 so napačno navedli, da gre za 209. člen zakona. Brali so namreč stari kazenski zakonik.

(3) Vrhovno državno tožilstvo ugotavlja (vir: 24ur 17.2.2010), da bo treba te določbe kazenskega zakonika spremeniti.

Advertisements

29 komentarjev to “Ekonomika pokojninskih goljufij”

  1. Bimbo Says:

    Brrr, kot bi pogledal v črno brezdanje brezno, iz katerega odmeva glas Petra Pogačarja. Sredi mrzle zimske noči.
    Pa kako ima lahko človek želodec, da sodeluje pri nečem takem?!

  2. ervinator Says:

    Peter Pogačar na tiskovni konferenci MDDSZ 24.3.2010 optimistično:

    Kar se tiče pokojninske osnove, dejansko podaljšujemo obdobje s sedanjih 18 let na 34 let. S tem želimo zagotoviti večjo odvisnost višine pokojnine od vplačanih prispevkov. Vendar pa, ker so izračuni pokazali, da bi to lahko pomenilo nižanje novo odmerjenih pokojnin, bomo ta padec kompenzirali z višjim odmernim odstotkom. Se pravi, dosedli bomo dvoje: po eni strani novo odmerjene pokojnine ne bodo padale, in na drugi strani bomo zagotovili večjo odvisnost višine pokojnin od vplačanih prispevkov.

    Na področju prispevkov želim poudariti naslednje. Se pravi, bistveno je, da je prispevek plačan. In velja, da bo Davčna uprava Republike Slovenije – v predlogu je! – enkrat letno vsakega zavarovanca obvestila o dejansko obračunanih in dejansko plačanih prispevkih. Menimo, da bomo na ta način zagotovili informiranost zavarovanca sprotno na letni ravni in s tem omogočili zavarovancu, da bo takoj ukrepal proti delodajalcu, ki mu morebiti v preteklem obdobju ni plačal prispevkov.

  3. Bimbo Says:

    Hm, mar morda veš, kako je z zakonom opredeljena bruto plača?
    Če izhajam iz svojega osebnega prepričanja, da je bruto plača pravno gledano na plačilni dan last zaposlenca, zaposlovalec pa ima zakonsko obveznost, da nje določene deleže nakaže za prispevke… pomeni, da tisti, ki zaposlovalcu dovoljuje neizplačilo teh deležev plače (vsaj nelegitimno če že nelegalno) v bistvu nekomu dodeljuje posojilo iz tujega zasebnega žepa.
    Osebno sem tudi prepričan, da gre pri kupčkanjih z odlogom plačil prispevkov od plač za prekoračitev nekih normalnih pričakovanih pooblastil oziroma za zlorabo položaja in oblasti. Morda je pa skrajni čas, da zaposlovalci začnejo izplačevati bruto plače, zaposlenci pa prispevke potem nakazujejo sami. Saj ta država izkazuje svojo pravnost in moč izterjave le še nad plebsom.
    Morda bo v prihodnje kdo na spletu celo postavil primerjalni števec stečajev pravnih in fizičnih oseb.

  4. Bimbo Says:

    Oprosti, moralo bi pisati: …če že ne nelegalno…

  5. ervinator Says:

    Ali sprašuješ, katere prispevke je treba po zakonu odtegniti od/na plače?
    Iz bruto plače (prispevki delojemalca): prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 15,50 %, prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36 %, prispevek za zaposlovanje 0,14 %, prispevek za starševsko varstvo 0,10 %; na bruto plačo (prispevki delodajalca): prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 8,85 %, prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,56 %, prispevek za zaposlovanje 0,06%, prispevek za poškodbe pri delu 0,53 %, prispevek za starševsko varstvo 0,10 %.

    Glede na to, da je treba te prispevke obvezno plačati, je edino racionalno, da jih delojemalcu odtegne neposredno delodajalec.

    Kar se pa tiče prekoračitev pooblastil pri odlogu plačil, je zadeva precej zavita v meglo. Če v konkretnem primeru koga sumiš, da je zagrešil nepravilnosti (tudi DU Koper), lahko sum prijaviš upravni inšpekciji.

  6. Bimbo Says:

    Vsaj okvirno že vem, katere prispevke je treba odtegniti od bruto plače. Muči me vprašanje, čigava je ta bruto plača – čisto pravno gledano – v trenutku obračuna oziroma izplačila plače.
    Je to denar zaposlenca, čigar obvezne prispevke je zaradi “racionalnosti”* zakonsko zavezan plačevati zaposlovalec? Torej ga ob neplačevanju prispevkov dobesedno goljufa, četudi v dogovoru z državo?
    Ali pa je del bruto plače, ki je namenjen plačilu obveznih prispevkov že v trenutku obračuna/izplačila plače postal last države, ki se potemtakem lahko neodvisno pogaja o pogojih prejema tega svojega denarja?
    Moja logika je naslednja. Če velja prvo, potem država s samovoljnim odobravanjem neplačevanja prispevkov (zaposlencev nikdar niso niti obvestili o tem, kaj šele vprašali) nelegitimno posega v lastnino in pravice zaposlencev.
    Če pa velja drugo, je država sama prevzela odgovornost za morebitno neplačevanje zasluženih in obračunanih prispevkov, zaradi česar pravice zaposlenca ne smejo biti okrnjene.

    Ta “racionalnost” zadnje čase dobiva zelo čuden predznak. Za številne zaposlence nenadoma ni več prav racionalna…

  7. Bimbo Says:

    Spet napaka zaradi površnosti: spodnji stavek se nanaša na zvezdico ob besedi “racionalnost”. 🙂

  8. ervinator Says:

    Opisana pravno-filozofska dilema se mi ne zdi pomembna.
    Problem je, da nadzorni organi zaradi kadrovske podhranjenosti ne delujejo, sodni postopki so zaradi zaostankov neučinkoviti, ministri ponujajo le parcialne rešitve, poslanci pa nimajo občutka za realnost.

  9. Bimbo Says:

    Meni se pa zdi zelo pomembno najprej razčistiti osnove in se nato na podlagi tega lotitit pravnega in sistemskega urejanja težav. Tako nekako kot pri računalniških programih: kolikor natančno določiš, kaj in kako hočeš dobiti od njih, takšna bo tudi kakovost programa in njegovega produkta.

  10. ervinator Says:

    Bruto plača je last zaposlenca, saj ta znesek tudi vpiše v dohodninsko napoved. Obvezni prispevki iz njegove plače pa postanejo davčna obveznost delodajalca, skupaj s prispevki na plačo.

  11. fperiskop Says:

    Bimbo, mislim da imaš prav in da pravna dilema ni nepomembna. Delodajalec bruto plačo dolguje delavcu. Onadva sta pogodbeni stranki v tem razmerju. In če delodajalec ne nakaže prispevkov, je OKRADEL delavca. Tisto, kar se je baje dogajalo v Vegradu – da so delavcu prikazali odtegljaj za administrativno prepoved (vračanja kreditov in podobno), potem pa tega zneska sploh niso nakazali na banko – to pa je potencirana oblika te iste kraje.

  12. Bimbo Says:

    fperiskop, strinjam se s teboj in hvala, da se strinjaš z menoj. 🙂
    S takim sklepanjem se kaj hitro pride do tega, da bi morala zakonodaja tudi te vrste krajo sankcionirati. Državljanom bi se močno okrepil občutek, da živimo v pravni državi, če bi tudi tovrstne samo-sposojevalske tičke tatičke malo priprli ali kazensko odrli.
    Neprimerno bolj, kot če jim lepa Katarina z brezmadežnim čeprav izzivalnim perilom v obširnem pogovoru za eminenten časnik razlaga, kaj so načela pravne države in da se jih je treba držati, sicer bo šlo vse nizdol.

  13. ervinator Says:

    Potencirano obliko te iste kraje, kot jo opisuje fperiskop, kazenski zakonik v 209. členu že zdaj opredeljuje kot kaznivo dejanje poneverbe, za katero je zagrožena triletna zaporna kazen (vir: Tarča 29.3.2010).

    P.s.: Saldo vseh neplačnih prispevkov iz plač v Sloveniji je 174 milijonov evrov (vir: Tarča 29.3.2010).

  14. ervinator Says:

    V Zaresu nasprotujejo prelaganju odgovornosti za neplačevanje prispevkov s podjetja ali države na posameznika:

    192. člen zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju določa, da se neplačani prispevki, ki so bili s strani delodajalca obračunani, štejejo kot plačani. Težava pa nastane, ker zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zakon tolmači tako, da določba ne velja za določanje osnove za višino pokojnine. Popolnoma nelogično se nam zdi, da prispevki, ki so bili obračunani in se štejejo za plačane, po tolmačenju ZPIZ niso všteti v osnovo za določitev odstotka za odmero dohodnine. Z avtentično razlago želimo nedvoumno in jasno določiti, da naj se vsi prispevki, ki so bili obračunani, ne pa tudi plačani, štejejo kot osnova za višino pokojnine, ki vsakemu posamezniku pripada na podlagi (plačanih) obračunanih prispevkov.

    Hkrati v zvezi s kazenskim pregonom kaznivih dejanj zaradi neplačevanja prispevkov za socialno varnost opozarjamo tudi na za nas nenavadno razlago Vrhovnega državnega tožilstva RS. Slednje je razlago podalo zaradi vloženih ovadb s strani DURS zoper delodajalce, ki ne plačujejo prispevkov za socialno varnost. Menimo, da je DURS svoje delo opravil korektno in v skladu z zakonom, in da je nenavadno, da vrhovno državno tožilstvo zadevo interpretira na način, da se izogiba lastni odgovornosti, ko tolmači, da ovadbe s strani DURS nimajo zadostne pravne podlage.

    Menimo, da v teh primerih spremembe kazenske zakonodaje niso potrebne in da obstoječe pravne podlage povsem zadostujejo za kazenski pregon. Problematično je, da so delodajalci s takšnim ravnanjem državnih tožilcev dobili sporočilo, da v Sloveniji nimamo ustrezne zakonodaje in pravnih sredstev, s katerimi bi učinkovito preganjali storilce kaznivih dejanj.

    Vrhovno državno tožilstvo odgovarja (vir: MMC RTV SLO):

    Za pregon s strani tožilstva je potrebna prav ovadba in utemeljen sum kaznivega dejanja. Samo neplačilo obveznosti namreč ne more biti kaznivo dejanje, so pojasnili na ministrstvu za pravosodje, saj morajo biti podani pogoji zavestnega ravnanja oziroma naklepa, kršitve pravil delovnega oziroma socialnega prava in prepovedane posledice, kar je prikrajšanje oziroma omejitev pravic.

    V zvezi z naklepom je kolegij kazenskega oddelka vrhovnega državnega tožilstva podal stališče, da če delodajalec zaradi slabega finančnega položaja ali drugih objektivnih okoliščin ni mogel ravnati v skladu s predpisi, ne gre za kaznivo dejanje, ampak le za kršitev delovnopravne zakonodaje oziroma predpisov o socialnem zavarovanju. Poleg tega bi lahko bila obstoječa inkriminacija kaznivega dejanja kršitve pravic iz socialnega zavarovanja v praksi problematična, zato je vrhovno državno tožilstvo o tem, da naj se tematiko vključi v razprave o morebitnih spremembah Kazenskega zakonika, obvestilo tudi ministrstvo za pravosodje.

  15. Bimbo Says:

    5. vrstica: “…niso všteti v osnovo za določitev odstotka za odmero dohodnine.” Se motim, ali bi moralo namesto dohodnine pisati pokojnine?

    Me je pa to spomnilo na vprašanje, ali se lahko osnovo za dohodnino zmanjša na račun prispevkov, čeprav ti niso bili plačani? 😉

  16. ervinator Says:

    Čestitam za natančno branje! Res bi moralo pisati „za odmero višine pokojnine”. Kaj je Zalokar-Oražem v resnici rekla, pa se mi ne da preveriti po tonskem zapisu. 😉

    Na osnovo za dohodnino sicer neplačani prispevki v nobenem primeru ne bi smeli vplivati, saj jih zaposleni itak ni prejel.

  17. Bimbo Says:

    Točka 2: o tem bi dalo ob raznih pogojnikih razpredati kar na široko. 😉

  18. Bimbo Says:

    Aja, ni treba preverjati tonskega zapisa, saj je tvoj odstavek točno tak, kot je zapisan pri Zaresu. Upam, da vsaj oni vedo, kaj je prav: dohodnina ali pokojnina.

  19. ervinator Says:

    Ministrstvo za pravosodje je stopilo na pot, ki bi lahko pripeljala do odkritja tople vode. Vendar ima voda previsoko temperaturo tako za pravosodno ministrstvo kakor tudi za tožilstvo in davčno inšpekcijo:

    Šele na podlagi analize upoštevanja teh določb v razmerju do objektivnih okoliščin, ki določeno izbiro omogočajo ali omejujejo (po potrebi tudi s sodelovanjem strokovnjakov ali izvedencev) je v konkretnem primeru možno presoditi, če je delodajalec izpolnitev kogentne norme delovnega prava, ki mu nalaga, da za delavca plača predpisane prispevke, opustil vedoma in hote, ali zato, ker jih objektivno ni bil zmožen izplačati. Presoje krivde zato v teh primerih ne more biti brez ocene finančnega položaja (zadostnosti sredstev) in vseh drugih objektivnih okoliščin, ki so vplivale na neizpolnitev delovnopravnih obveznosti.

  20. ervinator Says:

    Komisija za preprečevanje korupcije o skorumpiranih zavodu za zdravstveno zavarovanje, zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, davčni upravi ter inšpekcijskah službah in nadrejenih ministrstvih (vir: Načelno mnenje št. 221):

    Čeprav bi po svojem uradnem položaju in pooblastilih mogle in morale ukrepati in tudi po uradni dolžnosti poostriti nadzor nad kršitelji, so uradne osebe s kršitvami dolžnega ravnanja prizadete delavce pri uveljavljanju njihovih pravic celo vedoma onemogočale. Zaradi takšnega ravnanja so si nekateri delodajalci z brezobzirnim izkoriščanjem in nečloveškim ravnanjem kopičili neupravičeno korist na škodo domačih in tujih delavcev, pri čemer so jim s kršitvami dolžnega ravnanja izdatno pomagale uradne osebe, javni funkcionarji in javni uslužbenci. Na ta način so skupaj ustvarili tudi številne socialne in druge probleme.

    Komisija meni, da je opisano ravnanje uradnih oseb, javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev, v državnih organih, ki so z opustitvami dolžnega nadzora in ukrepanja ob očitnih in grobih kršitvah temeljnih pravic delavcev omogočale delodajalcem – kršiteljem pridobitev neupravičene koristi, kršitev dolžnega ravnanja, ki ustreza definiciji korupcije po tretji alineji 2. člena ZPKor, glede na težo posledic za žrtve pa tudi odraz popolnega pomanjkanja integritete pri uradnih osebah, ki se na opozorila o očitnih kršitvah pravic delavcev sploh niso odzvale.

  21. Bimbo Says:

    “Vlada predvideva, da bo novi pokojninski zakon začel veljati 1. januarja 2011. V novem zakonu bo nekaj ukrepov za zaščito zaposlenih. Tako Durs delodajalcem ne bo več smel odobriti odloga plačila pokojninskih prispevkov. Minister Svetlik je povedal, da so o tem precej razpravljali, saj je odlog prispevkov ukrep za pomoč podjetjem v težavah. Toda nazadnje je prevladalo stališče, da delodajalec z zaposlenim podpiše pogodbo o zaposlitvi in v njej določi bruto plačo. Zato se brez vednosti zaposlenega ne more dogovoriti, da pogodbene obveznosti ne bo plačeval.” (http://bit.ly/b6Hdsd)

    Torej imajo kljub vsemu v vladnih pisarnah še kakšno razsodno glavo, ki razmišlja podobno, kot sem jaz konec marca letos – v komentarjih tu zgoraj. 😮

  22. ervinator Says:

    Jaz pa pravim, da gre za tipično parcialno rešitev, ki praktično ničesar ne rešuje. Kar se mene tiče, sploh ni bilo vprašljivo, čigava je bruto plača. Rešitev je parcialna, ker problem kadrovske podhranjenosti nadzornih organov ostaja, sodni postopki pa so zaradi zaostankov neučinkoviti.

  23. Bimbo Says:

    Jaz pa kar vztrajam, da je v pravni državi, ki spoštuje lastnino/lastništvo in teži k preglednemu delovanju nadvse pomembno, čigavo je kaj, in kdo lahko razpolaga z tem. Ne gre namreč toliko za vprašanje lastništva bruto plače, ampak za preglednost proračunske porabe tudi za pomoč gospodarstvu, itn. Za slednje je treba uporabljati namenske in jasno nadzorovane vzvode, ne pa kar vsake priložnosti zajemanja iz katere koli malhe, ki ni prav trdno zavezana. Poleg tega naj se DURS ukvarja z učinkovitim in zakonitim pobiranjem davkov, ne pa s podeljevanjem prikritih subvencij in podobno šaro.

    Enako menim tudi o raznih socialnih transferjih. Prepričan sem, da bi jih morali na nek način združiti, potem pa deliti po progresivni lestvici glede na dejanske dohodke družin (gospodinjstev) oziroma posameznikov. Sistem bi seveda moral biti povezan z davčnim. Tako bi zmanjšali verjetnost, da se določeni prejemniki socialne pomoči in raznih olajšav na koncu neto približajo tistim, ki so malo nad mejo za pomoč, a jim po plačilu polnih cen ostane enako ali še manj kot revežem.

  24. ervinator Says:

    To je vse res, ampak rešitev je tipično parcialna, in problema neplačevanja prispevkov ne rešuje.

  25. ervinator Says:

    Končno ena novica, ki obeta sistemsko rešitev (vir: Žurnal24):

    Kot nam je povedal naš zanesljiv vir, bodo dodatne inšpektorje najverjetneje prezaposlili iz vrst carinikov, ki so z vstopom v Evropsko unijo izgubili nekatere naloge.

  26. Bimbo Says:

    Kdaj so jih izgubili? Včeraj? No, bolje pozno kot nikoli.

  27. ervinator Says:

    Še ena Tarča (26.10.2010) razkriva sprenevedanje oseb, ki ne opravljajo svojih dolžnosti.

  28. ervinator Says:

    Rajko Pirnat v Tarči 27.9.2011, podobno kot že prej Lojze Ude, o tem, da je naklep odgovornih oseb pri neplačevanju prispevkov iz plače očiten:

    Torej, jaz zelo dvomim, da se ne da dokazati naklepa v položaju, ko delodajalec, odgovorna oseba pri delodajalcu, vé: podpisala je tak obračun oziroma tako plačilno listo, in potem dejansko ne plača teh prispevkov. To je šolski primer naklepa. Jaz ne vem, kako bi se dalo to drugače razlagati.

  29. ervinator Says:

    Ustavno sodišče oklofutalo vlado in parlament (odločba U-I-281/09):

    Ureditev, po kateri lahko Davčna uprava Republike Slovenije odpisuje in delno odpisuje prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter dovoljuje odlog oziroma obročno odplačevanje prispevkov, posega v pravico zavarovancev (delavcev) do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. (…) Ker izpodbijana ureditev nedopustno posega v pravico delavcev iz 33. člena Ustave, jo je Ustavno sodišče, kolikor se nanaša na zavarovance iz 13. in 14. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (zaposleni), razveljavilo.


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: