Ekonomika sodnih in upravnih zaostankov

Šibka pravna država je največji sistemski problem Slovenije. Po absolutnem številu zadev na evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu je Slovenija med prvimi desetimi kršiteljicami od 47 držav članic Sveta Evrope (vir: Mladina 19.2.2010). Pri veliki večini obravnav gre za kršitev, da sojenje poteka nerazumno dolgo. Resda je projekt Lukenda stanje bistveno izboljšal, predvsem statistično, ampak slovenske vlade oziroma pravosodna ministrstva čaka še ogromno dela. Najslabše je stanje na področju gospodarskega kriminala.

Hitro lahko naštejemo, kdo ima korist od sodnih zaostankov. Gotovo imajo korist tajkuni, ki so obogateli z gospodarskim kriminalom na račun okradenih delničarjev in davkoplačevalcev (v primeru državnih podjetij). Začeti sodni postopki praviloma zastarajo (ne pride do sodnega epiloga oziroma sojenja), pri večini pa se postopki končajo že v fazi predkazenskega postopka. Zaradi sodnih zaostankov tudi izterjava ni učinkovita. Zaradi zaostankov ne končajo v bankrotu samo dolžniki, ampak tudi upniki. Zaradi predolgega postopka stečaja enega podjetja se sproži veriga novih stečajev.

Dobičkarji sodnih in upravnih zaostankov so tudi vipovci s klientelističnimi povezavami, kadar se znajdejo na strani tožnika. Sami lahko z različnimi protipravnimi prijemi dosežejo (na primer s podkupovanjem inšpektorjev, še posebej v gradbeništvu), da upravni postopki hitreje tečejo, dokler so v njihovo korist, in se upočasnijo, kadar se obrnejo proti njim.

Nevzdržno je, da še celo javni upravi ustrezajo sodni zaostanki. Javna uprava namreč proizvaja tudi lastne, upravne zaostanke. Zato javni upravi ustreza, da se le malo strank odloči za tožbo (upravni spor, pravdni postopek). Odločijo se večinoma le tisti, ki imajo čas (ponovni upravni postopek je namreč hitrejši od sodnega, kadar to seveda pride v poštev), denar in pomoč poznanstev.

Sodni zaostanki torej javni upravi dajejo potuho. Pravilnike in zakone v javni upravi se velikokrat brezskrbno krši (medijsko izpostavljen primer centra za socialno delo ni redkost). Slovenija premore 27 inšpekcij in inšpekcijskih služb ali celo 34 (vir: Sobotna priloga Dela 12.12.2009, str. 24–25), ki so kadrovsko podhranjene. Verjetno se zaradi tega inšpekcije same otepajo odgovornosti in pristojnosti.

Kako pa se s problemom sodnih zaostankov spopadajo bolj razvite evropske države, na primer Nemčija? Najbolj učinkovito sredstvo je mediacija, s katero se večino sporov reši, še preden pride do sojenja. K zaupanju v pravno državo pripomore tudi učinkovita javna uprava, ki s svojimi postopki ne povzroča po nepotrebnem novih sporov.

P.s.: Bistvo pravne države pomeni zaupanje, da institucije države ravnajo po pravu. Tipično nerazumevanje pravne države je v Polemiki 12.4.2010 razkazal Marko Crnkovič. V debati je navrgel predsodek o tožarjenju med Slovenci. Z njegove anti-intelektualne pozicije so množične pravde zaradi medsosedskih sporov zloraba pravne države.

P.p.s.: Krivec za sodne zaostanke seveda niso stranke v sporu, pač pa neučinkovitost sodnega sistema in javne uprave.

Advertisements

4 komentarji to “Ekonomika sodnih in upravnih zaostankov”

  1. ervinator Says:

    Težek primer zlorabe sodnih in upravnih zaostankov je skorumpirani uradnik Klavdij Mally (vir: MMC RTV SLO) … Gašpar Gašpar Mišič: „Nerad se spominjam trenutkov, ko je bil on bog, ko je bil javni državni uslužbenec in ko je izsiljeval. Vedno mi v glavi odmeva njegov stavek, ko je rekel, da se on lahko zmoti namenoma ali slučajno, njemu se nič ne zgodi, jaz pa bankrotiram, ker se postopek zavleče. Sedaj je pomembno, da se tudi drugi, tisti, ki so bili ravno tako žrtve korupcije, kot sem bil jaz, opogumijo in prijavijo vse tiste, ki so služili na tak način v vlogi javnega državnega uslužbenca na račun obrtnikov in podjetnikov po vsej državi.

  2. Bimbo Says:

    Se kdo spominja precej resnega dopisovanja o integriteti tega istega Mallyja, ki jo je pred leti s svojim prispevkom v Sobotni prilogi Dela začel… domnevni, hm, protikorupcijski agent Zoran Thaler?

  3. ervinator Says:

    To bi bilo pa res zanimivo prebrati. Še posebej zato, ker sta se oba, Thaler in Mally, gibala v LDS.

  4. Bimbo Says:

    Tudi jaz bi danes z naslado še enkrat prebral tisto že nekaj let staro do-pis-ov-anje, saj je, kolikor se spomnim, agent Thaler v svojem prvem dopisu Mallyja napadel naravnost in brez kakšnega diplomatskega ovinkarjenja. Poštenjakar Mally je seveda odgovarjal kot nekdo, ki stoji trdno kot skala, in brez katerega bi padla najmanj občina Piran če že ne kar vsa Obala.

    Z današnje perspektive zadeva malo spominja na tisti (menda kitajski) rek o čakanju ob reki, po kateri bo prej ko slej priplavalo truplo tvojega sovražnika. Nerodno je le, ker je pri nas kujonov toliko, da niti Jangce najbrž ne bi zadostoval za vse.

    Škoda, ker na Delovi spletni strani takšnih arhivskih zadev ne izpostavijo v trenutkih ponovne aktualnosti. Materialno s tem ne bi utrpeli nobene škode, kvečjemu bi povečali obisk svojega spletišča.


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: