Vem, zakaj – NLB ni moja banka

Glavni razlog za migracijo računa so bili previsoki bančni stroški. Namera, da zapustim to državno banko, ki je podrejena politiki oziroma politikom, je dolgo zorela. Največja ovira za končno odločitev je bil strošek zapiranja računa. Ta ovira je sedaj odpravljena (baje že lansko jesen), pa tudi sam postopek zamenjave je po sprejetem dogovoru v Evropskemu bančnemu združenju močno poenostavljen. Skratka, stroškov zapiranja računa pri NLB ni več, če račun obstaja že vsaj eno leto (če obstaja manj časa, je strošek zmernih 4,17 EUR), zamenjavo za stranko opravita stara in nova banka sami, in to vključno z vsemi trajnimi nalogi in direktnimi obremenitvami.

Vsega tega danes še ne bi vedel, če se ne bi promptno odločil, da račun pri NLB končno zaprem. Motiv za akcijo je prišel iz NLB. Prepolnemu sodu je dno izbil podpis sedmih bank, ki so Grepu (ŠRC Stožice) odobrile 115 milijonov sindiciranega posojila. Med bankami podpisnicami je seveda tudi NLB. Taista NLB, ki sama potrebuje dodatna sredstva, se pravi dokapitalizacijo, in sicer zaradi slabih naložb, bilančnih slabitev in težav svojih odvisnih družb (glej: Bogomir Kovač, Mladina 2010/27). Menda sindikat bank (NLB, NKBM, Banka Celje, Abanka, SID banka, Gorenjska banka in Factor banka) boljše možnosti sploh nima, saj so banke do Grepa in njegovih podizvajalcev že tako hudo izpostavljene, da bi potop projekta na njih finančno vplival še bolj pogubno kot pa odobritev visoko tveganega posojila (glej: Dnevnik 15.7.2010).

Če bi svoja denarna sredstva še naprej v hrambo zaupal kateri od bank v sindikatu, bi se počutil kot soudeleženec pri Jankovićevih gradbeniških barabijah, političnih zlorabah bančnega sistema in ideološki noriji postavljanja spomenikov Titovi diktaturi. Med bankami, ki potemtakem ostanejo na izbiro, so v konkurenci v večini tuje banke. Kot dobra alternativa se ponuja tudi Delavska hranilnica, sploh ker prvo leto ne zaračuna stroškov vodenja računa, prav tako ne pristopnine k spletnemu bančništvu.

12 Responses to “Vem, zakaj – NLB ni moja banka”

  1. Bimbo Says:

    No, in za katero banko si se potem odločil?😉

  2. ervinator Says:

    Se bo našel kak pacient, ki me bo spet obtožil, da reklamo delam.😆

  3. Bojan Says:

    Dlakocepski pacient bi te lahko obtožil tudi anti-reklame za NLB, tako da si napol že padel v to.😉

  4. ervinator Says:

    Guilty as charged!😳

  5. ervinator Says:

    Stanislav Kovač v Financah 29.7.2010 o dolgoletni sagi reševanja NLB:

    Trinajst let pozneje bomo davkoplačevalci že tretjič sanirali NLB, pri čemer za nastalo škodo davkoplačevalcem v višini več milijard evrov ni kazensko ali odškodninsko odgovarjal še nobeden izmed naših bankirjev, bančnih nadzornikov, politikov in z njimi zlizanih političnih podjetnikov.

  6. Bimbo Says:

    Hm, na finance in bančništvo se ne spoznam, ampak tista prva po-osamosvojitvena sanacija se mi celo danes zdi kar razumljiva. Kasneje pa… se mi dozdeva, da banka, ki iz kakršnega koli razloga pri obsegu poslovanja dosega večjo rast kot pri lastnem kapitalu, pač rabi dokapitalizacijo. Zato bi pred obsojanjem raznih dokapitalizacij rad vedel, za koliko se je v tem času povečal realen obseg poslovanja NLB. Pa tudi, ali je bila (domnevna) rast obsega poslovanja usklajena s poslovnimi načrti banke in odobrena s strani lastnikov.
    Pa še kar nekaj podobnih drobanrij bi me zanimalo, preden bi si upal postavljati takšne trditve. Ne vem no, Kovač je menda ekonomist in o tem ne zapiše, jaz sem pa samo en Bimbo.

  7. ervinator Says:

    Vse te podatke, če želiš, lahko sam poiščeš. Vendar boš ugotovil, da nobena od treh opisanih dokapitalizacij nima razloga v povečanem obsegu poslovanja. Za povečanje kapitala zaradi generičnega povečanega obsega poslovanja bi moral zadostovati dobiček oziroma rezerve. NLB je imela že tudi preko 100 milijonov EUR dobička. Dokapitalizacijo pa uspešna banka izpelje kvečjemu, ko na (nove) trge prodira s prevzemi. Če natančneje prebereš članek Stanislava Kovača, boš videl, da je šlo pri dokapitalizacijah na račun davkoplačevalcev za druge razloge: prva dokapitalizacija je bila sanacija zaradi slabih terjatev do gospodarstva in Narodne banje Jugoslavije; drugo je NLB v letnem poročilu sama opisala kot poravnavo obveznosti iz zapadlih dolgoročnih oblik financiranja na mednarodnih finančnih trgih, torej prenos poroštev za slabe terjatve na državo; za tretjo pa je tudi Mojmir Mrak povedal, da je razlog v 700 milijonih EUR slabih kreditov.

  8. ervinator Says:

    Karel Lipnik v Financah 5.8.2010 o NLB:

    Slabo je to, da največja slovenska banka še vedno bolj kot na kreditno sposobnost stranke gleda na njene politične prijatelje. Naravnost katastrofalno pa je, da tega niti več ne poskuša skriti, ampak brije norce iz prebivalcev Slovenije, ki lahko le nemo plačujejo vse višje davke.

    Če bi NLB dobila nove lastnike, bi morala bolj skrbeti za rast poslovanja in dobiček. Skoraj gotovo bi še vedno vlekla struno državne rešitve v sili, a to bi bilo veliko bolj redko, saj bi taka pomoč lastnike močno udarila po žepu.

  9. Bimbo Says:

    Iz današnjega Dela (http://bit.ly/9RHZYX):

    Tako slabe ocene kot za leto 2009 zaključni račun proračuna ni dobil vsaj zadnjih pet let: ponavadi jo je ministrstvo za finance odneslo tako, da so imeli na računskem sodišču le pridržke, so bili brez pripombe k vsaj enemu delu poročila ali niso pripisali minusa k obema poglavjema. Lanski zaključni račun pa je dobil kar dve negativni mnenji: za izkaze in za pravilnost izvršitve. »Na kratko, šlo je za finančne transakcije, ki niso bile izvedene po veljavnih zakonih; ne dvomimo o plemenitosti cilja, toda postopek je bil nepravilen in neustrezen. Pomanjkljivost te plemenitosti je izkazovanje v sami bilanci zaključnega računa. Državni zbor ima kot ustanova, ki sprejema zaključni račun proračuna, pravico vedeti, kakšna je dejanska poraba, kakšne so dejanske številke v proračunu, torej kakšni so prihodki in odhodki, pa tudi, kakšna je narava transakcij. Zato pričakujemo od ministrstva za finance, da bo popravilo izkaze v zaključnem računu in vanj vključilo naše popravke, preden bo dokument izročilo poslancem,« je povedal predsednik računskega sodišča Igor Šoltes.

    Toda z izdajo obveznic in menic, ki so »končale« kot bančni depoziti, se je država vendarle zadolžila in na to past je opozoril vrhovni državni revizor Jorg Kristijan Petrovič : »Problem, ki iz vsega tega izhaja, je seveda ta, da zaradi sredstev, ki smo jih porabili za omenjene posle prek obveznic in menic, lahko pridemo v položaj, ko se bomo morali zadolževati še za dejansko odplačilo dolgov, ki bodo zapadli v odplačilo prihodnje leto, kar bo še povečalo obseg zadolženosti Republike Slovenije.«

  10. ervinator Says:

    Stanislav Kovač o nekaznovani bančni eliti, ki je med glavnimi krivci za veliko gospodarsko in finančno krizo Slovenije (vir: Finance):

    Enako zgodbo smo videli že pri prvi veliki davkoplačevalski sanaciji Ljubljanske banke leta 1992, ko tedanji odgovorni bančniki za propad te banke, od Leopolda Mačka, Metoda Rotarja do Antona Slapernika, niso nikoli odgovarjali.

  11. ervinator Says:

    Koliko bi dal Marko Golob za nakup NLB (vir: Delo via Finance):

    Tistim, ki pravijo, da bi NLB prodali za evro, odgovarjam: sam jo takoj kupim, dam celo sto odstotkov več.

  12. ervinator Says:

    Igor Masten o nekdanjem ministru Francu Križaniču (vir: Žurnal24):

    Škode, ki jo je naredil v finančnem sektorju, se sploh ne zavedamo. NLB so pripeljali do tega, da je postala institucija, ki sama na trgu ni sposobna zbrati kapitala. Zato se je zatekla po državno pomoč, ki ni dovoljena. Zaradi izkrivljanja konkurence se pričakujejo ukrepi Evropske komisije. To bo zabilo žebelj v krsto ideji o najpomembnejši finančni instituciji, ki je mednarodna in lahko spremlja slovensko gospodarstvo v tujino. Ukrepov prilagajanja novi ekonomski realnosti praktično ni bilo. Deloval je po načelu: dajmo se zadolžiti in počakati, da kriza mine.


Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: