Pod izrazom pica iz Slovenije je prodajalec na ljubljanski tržnici (verjetno je želel reči pica na slovenski način) nizozemskim turistom prodal hajdinsko pogačo. Ok, bila je res peklenska vročina, ampak kar se mene tiče, je bil to precej neposrečen marketinški trik. Namenil sem se že, da pomalicam kos bio pite iz ajdove moke, vendar me je spričo tega marketinškega prijema apetit minil. Pica naj bo pica, pita naj bo pita!
Zanimivo bi bilo izvedeti, ali je Igor Lukšič dal Delu soglasje, da bo na mega plakatih izpostavljen na tak način. Konec koncev je kot povezava med Lukšičem in Delovo oglaševalsko akcijo izkazana le naslednja izjava: „Berimo, kajti le vedenje odpira pot ciljem.” Tolikšna izpostavljenost Lukšiča v Delovem projektu je nesorazmerna s predmetom oglaševanja (Delove štipendije). Sporno je, ali gre za obliko simbioze (recimo temu častno sponzorstvo), ali pa je Delo Lukšiča zlorabilo.
Najbolj hecno vprašanje: kateri izpit potrebuješ za vožnjo patrije AMV?
Pravilni odgovor: kategorijo C.
Najbolj poudarjano dejstvo: pri montaži patrij sodeluje z Gorenjem-Indopom še 116 slovenskih podizvajalcev oziroma dobaviteljev (poleg 150 tujih).
Vtis z ogleda patrije na poligonu: teh 26 ton železja in elektronike močno škriplje.
Menda pa se s kilometražo unese.
P.s.: Tudi finskemu preiskovalcu Björkqvistu še precej škriplje.
Razglednice z mojega vrta 