Zakon o splošnem upravnem postopku

Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) in zakon o upravnem sporu (ZUS ) bi morala biti obvezno čtivo za vsakega (pismenega) državljana. Pametno se je zavedati pravic in dolžnosti, kadar prihajamo v stik z izvajalci javnih pooblastil, z uslužbenci v javnem sektorju.

Knjiga na zgornji sliki sicer ni najboljša ideja za pripravo na izpit iz ZUP. Pa ne zato, ker obsega 800 strani, ampak ker ima letnico 2001. Namesto te knjige s komentarjem priporočam za izpit raje 200 strani debelo gradivo mariborske pravne fakultete.

Za celovitejšo sliko o zakonu je vendarle koristno prebrati tudi knjigo, čeprav datira v leto 2001. V njej je med drugimi izpostavljena huda redakcijska napaka v 89(6). členu zakona: namesto „vročiti ustrezno pravno sredstvo” bi moralo pisati „vložiti ustrezno pravno sredstvo”. Ta napaka niti po desetih letih, skozi šest parlamentarnih postopkov noveliranja zakona še ni popravljena. 😕

Problem z zakonom o splošnem upravnem postopku je v splošnem isti kot z vsemi zakoni v Sloveniji: ker slovenska sodišča meljejo obupno počasi, se šibkejšim strankam ne splača pritoževati. Močnejša stran, to je v tem primeru javna uprava, posledično pri vodenju postopkov vedé in pišmeuhovsko krši zakone.

Blejska kremšnita

„Blejska kremšnita je bogovska. Ima okus po Bledu, res!”

Kremšnite je v Slovenijo prinesel slaščičarski mojster Ištvan Lukačević. Po narodnosti je bil Madžar; kremšniti se po madžarsko reče krémes [izg. krémèš] oziroma krémeséről. Leta 1953 je Lukačević star vojvodinski recept za kremno rezino spremenil tako, da je polovico jajčne kreme nadomestil s stepeno sladko smetano. No, včeraj, 10.10.2009, na proslavi ob 10-milijonti blejski kremšniti, smo slišali drugače: da je danes recept ostal popolnoma enak in da je razmerje med kremo in smetano 2 proti 1.

Tlorisna površina blejske kremšnite je 7 cm x 7 cm. Nekdaj so jih pekli na pladnju 6 x 10, danes pa na pladnjih 5 x 7. Uporabljajo moko iz Vojvodine. Slovenska moka baje ni ustrezna, ker je v ozračju preveč vlage. In če ne bi bila pred petdesetimi leti jedilna čokolada tako draga, bi imele blejske kremšnite danes čokoladni posip. Tako pa je na vrhu vanilijev sladkor v prahu (prasladkor). Pri izdelavi testa za blejsko kremšnito se obvezno uporablja maslo. Margarina je prepovedana. Za eno kremšnito v povprečju porabijo 0,43 jajca.

V slaščičarski delavnici hotela Park vsak dan naredijo (speče se le zgornjo in spodnjo ploskev) od 1.800 do 2.800 kremšnit; v Avstrijo jih vsak teden prodajo 6.000. Na Bledu jih prodajajo po ceni 2,70 EUR.

Feliks se vrača

Pred nekaj leti je s polic slovenskih trgovcev izginila mačja hrana Feliks. Ni je bilo več niti v Sparu niti v Mercatorju. V Tušu je že prej sploh niso prodajali.

Slovenski zastopnik za mačjo hrano Feliks me je takrat prisilil, da sem pričel pločevinke feliksa tovoriti iz Nemčije. Na moje veliko presenečenje je bila cena v Nemčiji celo trikrat nižja kot v Sloveniji; v Sloveniji so takrat prodajali le 200-gramsko pakiranje.

Slovenske mačke, ki obožujejo feliksa, je zdaj prišla rešit trgovska veriga Müller. V slovenskih müllerjih prodajajo 400-gramske felikse po isti ceni kot v Nemčiji.

Bravo, Müller! 🙂